Sreda, 23.julij 2008
Za sredo so napovedali lepo vreme in zjutraj je bilo nebo povsem umito, temperatura pa je bila okoli deset stopinj. Pravi dan za obisk Triglavskih jezer, sem se odločil. Tudi Irena je bila za stvar, Rok pa je kot vedno, nergal, da bomo hodili 100 ur. Odpeljali smo se proti parkirišču na planini Blato. Seveda ne gre brez plačila uporabnine za cesto. Za 10€ oglobijo vsak avto, ki nadaljuje z vožnjo proti Blatu ali proti Vojam. Parkirišče je bilo precej polno, tudi pohodnikov je bilo kar nekaj, ki so se odpravljali v osrčje Fužinskih gora.
Precej hitro smo prišli do Planine pri Jezeru. Kar takoj smo nadaljevali proti Dednemu polju in še naprej proti Ovčariji. Na začetku planine so nas pozdravili čudoviti razgledi na spodnje bohinjske gore, s lepo vidnim domom na Komni, ki kot škatlica vžigalic štrli nad gozdno mejo. Po dobrih treh urah od avtomobila, smo zagledali Dvojno jezero in Kočo pri Sedmerih jezerih. Precej je pihalo, zato je bilo planincev malo okoli koče, bila pa je polna od znotraj. Po zame obveznem ričetu in enem "kozlu", smo se vračali preko sedla Štapce.
Sedlo Štapce je ob vznožju hišne gore Koče pri Triglavskih jezerih, 2091 visoke Tičarice. Pot se nad Dvojnim jezerom strmo vzpne, zadnji metri so speljani skozi skalni usek in zavarovani z jeklenicami. Kot nalašč za pridih visokogorja. Rok in Irena sta se dobro obnesla in ju na tem mestu lepo pohvalim. Sledi lahek spust proti Ovčariji, kjer se je mogoče naužiti lepot Fužinskih planin. Malo pred Dednim poljem nas je zajelo lahno pršenje. Pohiteli smo do Planine Jezero, kjer je bilo že polno planincev, ki so prihiteli pod streho. Še najtežji del ture je krevsanje po kamniti mulatjeri do parkirišča na Blatu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar