Četrtek 24.julij 2008
Komna znova in znova vabi k sebi. Lepo toplo vreme, brez vetra nas je že zgodaj dopoldne pregnalo. Parkirali smo pri Savici, kjer nikoli ne manjka avtomobilov. Parkiranje v Bohinju je velika tržna niša, ki jo, verjamem, Bohinjci izkoriščajo z velikim veseljem. Čeprav smo imeli kartico "Gost Bohinja", nas je park mojster oglobil še za en euro. Sicer je cena tri eure.
Pot do Doma na Komni poteka po široki mulatjeri in se v številnih ključih vzpenja. Ko prehodimo 48 serpentin nas pot pripelje v neizrazito dolinico med Dobračevo glavo in Plešo. Ta dolinica se imenuje Pekel. Tu je dobra polovica poti. Nadaljevanje je lažje, kmalu smo zagledali kočo na razgledni vzpetini. V začetku nas je spremljal par iz Zagreba, sodeč po registraciji avtomobila. Precej hitro sta začela, nas celo prehitela. Zelo simpatično ju je bilo pogledati, namreč precej velik nahrbtnik je nosila mlada gospa. Seveda smo jih zelo hitro ujeli in bili na cilju 40 minut pred njima. Že omenjena dama je bila še vsa "fit", medtem, ko je bil gospod precej zdelan. Ogovoril sem damo in jo pohvalil, rekoč, da ima mož zelo dobro ženo. Odvrnila mi je, da še predobro.
Prijetno sonce je pripomoglo, da smo se martinčkali pri Domu na Komni debelo uro. Pohodnikov je bilo veliko. Ravno ko smo se odpravljali v dolino, so do doma prisopihali znanci iz Medvod. Med njimi je bil tudi oštir iz Gont in njegova žena. Pri Savici sem si privoščil že obvezni ričet in enega kozla ter seveda užival, kakor vedno v teh koncih. Ogledoval sem si parkirni listek, ki ima zelo zanimiv komentar. Pravijo (Bohinjci), da parkirni prostor ni varovan in ne prevzemajo nikakršne odgovornosti v primeru kraje ali poškodovanja vozila. Zakaj sploh pobirajo parkirnino? Meni se zdi, da gre za povsem naraven prostor. Niti kemičnega wc-ja jim še ni uspelo postaviti. V oštarijah pa je uporaba wc-ja namenjena le gostom. Vzpon do slapa Savica pa je seveda potrebno plačati še posebej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar