V preteklem tednu je bil dogodek številka ena prav gotovo Eurosong 2008, ki so ga priredili v Beogradu, Srbski prestolnici, ki vsaj po svojem zunanjem izgledu zelo spominja na moderno evropsko velemesto. Tudi dogajanje okoli izbora je mogoče oceniti z visoko oceno, kot da gre za urejeno in predvsem bogato državo, v kateri se cedita med in mleko. Resnica je seveda povsem drugačna.
Zadnje leta, ali že desetletje, eurosonga ne spremljam. Razlog je verjetno v tem, da se moj glasbeni okus povsem razlikuje od novodobnih trendov. Se mi zdi, da iz aktualnih izborov za pesem evrovizije ne bo veliko zimzelenih "komadov", če sploh bo kateri. In tu je morda tudi osnovni razlog mojega (ne) interesa do spremljanja tega medijskega spektakla. Namreč, vedno bolj se mi dopadejo melodije iz časov, ko sem bil še mlad, to pa so sedemdeseta, osemdeseta in morda še nekoliko devetdeseta leta prejšnjega veka.
Vedno znova podoživljam april in maj leta 1983. Čudovita pomlad se je zgodila tistega leta. Bil sem pred maturantskim plesom, sredi učenja četvorke in seveda pred maturo, ali rečeno drugače, pred zrelostnim izpitom, kot smo jo tedaj poimenovali. In sredi vsega tega se je zgodilo tistoletno tekmovanje za pesem evrovizije. Jugoslavijo je zastopal črnogorski pevec Danijel Popovič, s prekrasno pesmico, Đuli. Veliko se je govorilo, da je ponaredek pesmice z istim naslovom, tudi tedaj zelo popularnega pevca Shakina Stevensa. Mogoče ji je nekoliko podobna, vendar je daleč od ponaredka, vsaj po mojem mnenju. Kakorkoli že, Daniel je tisto leto zasedel odlično četrto mesto, Đuli pa je postala veliki hit, kar je prav gotovo še danes. Moj maturanski večer je bil le nekaj dni po evrovizijskem spektaklu. Daniel Popovič se je na odru pojavil z frizuro, ki je bila tedaj všečna mladi fantovski populaciji. Sošolci smo prišli na idejo, da se za maturanski ples "olepšamo" z frizuro ala Daniel. Izbrali smo tiste čase zelo popularen salon "Meta" na Trubarjevi cesti v središču Ljubljane. Kljub temu, da smo se naročili, smo čakali cele ure. Ampak za lepoto je potrebno potrpeti in rezultat je bil odličen. Še kako smo zažgali pred svojimi sošolkami. Z veliko nostalgijo gledam slike iz tistega dne.
Maturanski ples se je odvil na Gospodarskem razstavišču. Za glasbo je poskrbel ansambel Šok, tista leta številka ena za velike prireditve. After party pa smo imeli v klubu Turist. Domov sem se pripeljal z taxijem, če se prav spomnim okoli pete ure zjutraj. Odspal sem nekaj uric. Na domačem dvorišču je bilo že od prejšnjega dne polno drv, ki so klicala k akciji. In je bila akcija, celodnevno dvigovanje macole in udarjanje po jeklenih klinih, ki so se zabadala v bukovino, hrastovino in druge sorte les. Ni kaj, za ogrevanje je bilo potrebno poskrbeti vsako leto znova. Mene so drva grela tudi, če je bilo sončno in toplo. Spomnim se, da sem tisti večer od očeta dobil pohvalo in še dobro se mi je zdelo. Sem pa drva še kako občutil, namreč dva meseca pred tem so mi operacijsko odstranili slepič. Ampak če si mlad, se take stvari hitro pomirijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar