Boj čebel za preživetje

Zadnje čase veliko govorimo o čebelah. Čebele izginevajo, se ne vračajo v svoje panje ali enostavno umirajo pred svojimi panji. Razlogi za izumiranje čebel zaenkrat še niso natančno določeni. Strinjati se je mogoče, da je razlog v človekovem ravnanju z naravo. Tudi se je mogoče strinjati, da se čebele bojujejo za preživetje.Kakršnokoli že je naše stališče do tega vprašanja, ali naj priznavamo čebelam nagon, zavest ali dušo občestva? Če se poglobimo v dogajanja in zakonitosti znotraj čebelje družine, smo lahko prevzeti, občutimo občudovanje, spoštovanje do teh bitij, od katerih je v bistvu odvisno naše preživetje. Toliko bolj nerazumljivo je zato človekovo ravnanje z okoljem, z naravo, z živalmi.

Zakaj za vraga na skrivnosten način zapušča na tisoče čebel svoje panje? Ali terjata zastrupljanje okolja in zločin nad stvarstvom – genska tehnika svoj davek? Ali je človek zmedel čebelji red? Ali čebele iščejo območja, v katerih bodo še lahko živela po svoji ureditvi? Ali sploh še obstajajo takšna območja in če, ali so čebeljim rojem dosegljiva? Ali jih je človek obsodil na propad in s tem izrekel obsodbo tudi samemu sebi …?

»Človeštvo nujno potrebuje čebele, saj sta skoraj dve tretjini človekove prehrane odvisni od čebel, bodisi posredno ali neposredno: 80 do 90 odstotkov sadja (jabolka, hruške, slive, češnje, breskve, kivi itd.) oprašijo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline, sojo, beluše, brokoli, zéleno, kumare in še okrog 90 drugih vrst sadja in zelenjave.