Danes na prvo avgustovsko nedeljo mi je uspelo nagovoriti Ireno in Roka za vzpon do planine Kofce, ki je med ljubitelji gora zelo priljubljena, saj več kot prijazno sprejema obiskovalce v vseh letnih časih. Turo smo začeli pri kmetiji Matizovec, do katere se pride po gozdni cesti iz Podljubelja. Predvidevali smo, da bodo Kofce danes oblegane. Nismo se zmotili, zelo se je bilo potrebno potruditi za parkirno mesto. Še kar srečo smo imeli.
Pot se takoj precej stmo vzpne, kar ni nič čudnega, sa je greben Košute skoraj na dosegu roke. Ampak po slabi uri hoje po prijetno hladnem gozdu se svet odpre in že je videti planino Kofce z veliko planšarijo. V ozadju pa mogočen greben Košute.
Deset kilometrov dolg greben Košute, kjer kraljuje dvatisočak Veliki vrh, se vzpenja severno od Doma na Kofcah (1488m). Na Veliki vrh se je moč povzpeti po približno poldrugi uri hoje čez strmo travnato pobočje. Irena in Rok sta seveda ostala pri domu in se sončila, sam pa sem se odpravil na moj štirinajsti letošnji dvatisočak. Pot proti Velikemu vrhu se takoj nad kočo strmo vzpne preko širokih travnikov, kjer so se pasle črede krav, drobnice in tudi konj. Veliki vrh in celotno pot do vrha imaš veš čas pred očmi, kar po mojem mnenju olajša vzpon in ga tudi časovno skrajša.
Veliki vrh (2088m) mi je postregel z čudovitimi razgledi na vse konce. Zares veličasten je razgled na greben Košute, ki ga moram enkrat prehoditi od začetka do konca. Od Kofc pa do vrha sem potreboval dobro uro, vrnil sem se hitreje, ker sta me Irena in Rok že nestrpno pričakovala. Pri planšariji je bilo vse polno ljudi, ki so čakali na ričet, pasulj, žgance in ostale visokogorske jedi. Oskrbniki si bodo po končanem dnevu zares lahko meli roke. Mi smo lakoto potešili z kislim mlekom in ajdovimi žganci, bilo je fantastično. Veter ni pojenjal in naganjal mraz v kosti, zato smo idilično okolje Kofc zapustili in se vrnili proti kmetiji Matizovec in naprej proti domu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar