Veliki Šmaren ali velika maša, šmarno, velika gospojnica, marijino vnebovzetje, so imena, ki označujejo največji Marijin praznik, ki je bil praznovan še za časa življenja apostolov.
15. avgust, ko se spominjamo Marijinega vnebovzetja, je od leta 1992 tudi državni praznik in dela prost dan. Letošnji Veliki Šmaren je zaznamovalo še izredno lepo vreme, ki je izvabilo množice na vse konce, še največ v kraje z cerkvami in svetišči, posvečenimi Jezusovi materi Mariji. Povsod se že stoletja opravljajo svete maše v njeno čast.
Mi smo dan izkoristili za prijazen sprehod do Martuljkovih slapov. Za njih bi lahko rekli, da so pravi biseri slovenskega alpskega sveta. Zaradi lepega in lahkega dostopa skozi slikovito sotesko, imenovana tudi vintgar je spodnji Martuljkov slap priljubljena izletniška točka.
Nad prvim slapom je prijazna planina v osrčju Martuljkove skupine, imenovana Jasenje. Na njenem začetku je "Brunarica pri Ingotu", ki je zaradi izrednega razgleda na Špikovo skupino in razmeroma lahkega dostopa precej oblegana.
Nad prvim slapom je prijazna planina v osrčju Martuljkove skupine, imenovana Jasenje. Na njenem začetku je "Brunarica pri Ingotu", ki je zaradi izrednega razgleda na Špikovo skupino in razmeroma lahkega dostopa precej oblegana.
Sprehod po planini nas pripelje do velikega balvana, z obeležjem o prvi slovenski alpinistki Pavli Jesih, ki je znana tudi po tem, da je skupaj z legendarnim Jožom Čopom preplezala osrednji Triglavski steber, sedaj imenovan tudi Čopov steber. Nadalje raziskovanje planine Jasenje pripelje do čudovite kapelice poimenovane po pisatelju Franu Saleškemu Finžgarju in posvečene Mariji Snežni. Poleg nje pa je letos postavljeno in blagoslovljeno obeležje v spomin planincem, umrlim v visokogorju.
Mašo je daroval gospod Janez Gril, prvi mož založbe Družina, ki je veliko pripomogel, da se je ohranila kapela v tem prelepem okolju in še posebej za postavitev prej omenjega obeležja v spomin ponesrečenim planincem. Prostor pred kapelico je bil povsem zaseden z romarji. Po maši smo nadaljevali pot do zgornjega Martuljkovega slapu. ki pa se spremeni v dokaj strmo pot, za katero je potrebno tudi nekaj telesne pripravljenosti in seveda primerna planinska obutev. Slabo uro trajajoč trud je bogato poplačan. Pogled na mogočen pad vode je zares veličasten in ni čudno, da je bilo veliko ljudi željnih pogleda na to naravno krasoto. Ko sem plezal proti zgornjemu delu slapišča, sem izgubil očala, ki se jih kasneje srečno in nepoškodovane našel nekoliko nižje pod slapom. Seveda je bilo potrebno malo plezarije.
Po povratku na planino Jasenje smo uživali v čudovitih razgledih na celotno Martuljkovo skupino, ki jo sestavljajo Visoki, Srednji in Spodnji Rokav. Visoki Rokav je za Škrlatico najvišji vrh v tej skupini. Kraljuje seveda Špik s svojim ošiljenim vrhom, ki je dostopen iz Krnice po markirani poti. Ostali vrhovi pa so še : Martuljški Ponci (Velika in Mala), Oltar in Dovški križ ter Škrnatarica in Kukova špica. Vsi našteti vrhovi merijo preko 2400m.
Naj omenim, da smo po opravljeni turi želeli kositi v Kranjski gori, vendar nam ni bilo usojeno vsesti se za prosto mizo. Prostor smo dobili v Mojstrani, ki je bila na letošnji Veliki Šmaren nekoliko manj oblegana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar