Zavrzi rutino, izberi Pohorje!
Zgornji slogan sem prebral v nekem članku na svetovnem spletu, že potem, ko sem se že odločil, da prehodim Pohorje po Slovenski planinski transverzali, z začetkom v Mariboru in zaključkom v Slovenj Gradcu. Skupaj okoli 60 km hoje po izjemnem svetu, z najvišjim, 1543m visokim Črnim vrhom. Sicer pa je za Pohorje mogoče reči, da je naravna oaza - izjemen preplet (pra)gozdov, jas, pašnikov, šotnih barij, jezerc in potokov, kar vse skupaj vabi in pričakuje obiskovalce.
Pohorje obdaja venec rečnih dolin z idiličnimi kraji, vasi najdemo tudi v samem pogorju. Njihovo gostoljubje človeka očara s tradicionalnimi domačimi dobrotami, napitki in bogastvom živopisnih šeg. Turistična središča, tudi takšna z največjim udobjem, bodo zagotovila doživljajev polno bivanje in popolnost sprostitve. Užival boš v smučanju, pohodništvu, kolesarjenju, golfu, raziskovanju naravnih parkov, wellnessu.... Preizkusiš se lahko v adrenalinskih dogodivščinah in splavarjenju po reki Dravi, ki ga je mogoče užiti le še malokje na svetu.
En cilj, tisoč radosti. Moj cilj je prehoditi ga od začetka do konca.
En cilj, tisoč radosti. Moj cilj je prehoditi ga od začetka do konca.
Turo planiram za konec junija, predvidoma 21. in 22. junija, seveda, če bo vremenska situacija sprejemljiva.
V nadaljevanju navajam zbir popotnih namigov in opisov postojank ter prehodov.
a.)če začneš iz mariborske strani, si lahko prihraniš eno uro hoje, če se vzpneš z vzpenjačo in nato nadaljuješ proti mariborski koči in......itd.
b.)pred Šumikom si je vredno ( skoraj obvezno )ogledati slap Šumik (zavarovana pot). Ta lepotec ti vzame cca 1 uro v obeh smereh, vendar se vrneš bogatejši, ko podoživiš lepote pohorskega pragozda.
c.)v nadaljevanju proti Klopnemu vrhu (transferz.žig)steza nekaj časa poteka vzporedno ob cesti in se nato priključi na cesto in nato cca 1/2 ure po njej. Tukaj te naj ne zmoti redkost markacij. Kar po cesti do konca in nato na desno proti Klopnemu vrhu (smerna tabla).
č.)in ko nadaljuješ od Peska proti Ribniški koči, si moraš obvezno ogledati naše najvišje barje-Lovrenška jezera. Več o tem lahko vidiš tukaj.
Nato lahko, če imaš zemljevid, na prevalu Šiklerica, poiščeš še staro lovsko kočo, ki leži nekako cca 250 m severno od poti.
Pod spomenikom pred Ribniško kočo najdeš še eno jezerce. Le poglej si ga, ker od tod do koče je še samo slabe 1/2 urce in lahko si ohladiš pregrete podplate, he,he,he.
d.)prenočevanje priporočam na Ribniški koči ,od koder je tudi lep razgled daleč naokoli.
e.)naslednji dan nadaljevanje čez najvišji vrh Pohorja in brez nekih posebnosti do koče na Kremžarjevem vrhu in nato v dolino.
Preko cele poti so oznake zgledno urejene in ne bo nikakršnih problemov. Malo več pozornosti pa na odseku opisanem pod oznako C.
Želim lepo vreme, dobro družbo in ne hoditi na pot brez fotoaparata. Na tej poti je kar nekaj za fotografirati.
Mariborska koča (1068 m)
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Oskrbnik Grubelnik Otilija
Telefon koče 02/60 32 731, 02/25 12 962
E-posta pdmbmatica@email.si
Stanje ODPRTA vse dni razen ob sredah
Kategorija 3
Ležišča v sobah 8
skupna ležišča 27
Sedeži v jedilnici 80
Opis postojanke:
Koča stoji na mali planoti na južni strani pohorskega hrbta pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m). Prvo kočo je na tem mestu odprlo leta 1913 Nemško planinsko društvo iz Maribora. Po 1. svetovni vojni jo je 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica SPD in jo po preureditvi slavnostno odprla 14. maja 1922. Kočo, v kateri so imeli Nemci med okupacijo vojaško postojanko, so partizani 3. septembra 1944 požgali. Mariborski planinci so na starih temeljih postavili novo kočo in jo odprli 14. julija 1946. Zunanjost koče je še zdaj taka, kot je bila ob otvoritvi, v notranjosti pa so pozneje marsikaj izboljšali. Leta 1954 so napeljali telefon. Leta 1990 je PD Maribor-matica načrtovalo, da bo zgradilo novo kočo, vendar so zaradi finančnih težav gradnjo odložili. V letih 1992 in 1993 so prenovili staro kočo, na novo opremili spalne prostore, uredili sanitarije, napeljali nov vodovod itd. Koča je stalno odprta. V gostinskem prostoru je 60, v točilnici 20 in na terasi pred kočo 80 sedežev; v treh sobah je 8 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 27 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Od koče je razgled le proti jugovzhodu in jugu, na druge strani ga zakrivajo gozdovi. Pred nami so slemena Slivniškega Pohorja, ki zložno padajo proti Dravskemu polju, med nje se zajedajo ozke doline in grape Framskega in drugih potokov; za obširnim Dravskim poljem se dvigajo gričevnate Haloze, Boč in Donačka gora, zadaj pa vidimo tudi Medvednico.
Dostop:
Avto, avtobus: do parkirnega prostora pri koči po regionalni asfaltni cesti Hoče-Areh, od katere se pri 12.km odcepi na desno lokalna asfaltna cesta proti Bolfenku, od te pa je po dveh km, ko pride na ravno, makadamska cesta na levo do koče 1km. ŽP, AP Maribor, Hoče, Bistrica; AP Fram, Petkovo sedlo; gondolska žičnica Maribor-Bolfenk: iz Maribora (do Spodnjega Radvanja z mestnim avtobusom št. 6) po SPP prek Poštele in Bolfenka 3h; iz Hoč (do Reke lahko z mestnim avtobusom št. 13 Maribor-Reka) 2h30; iz Frama prek Plahutnikovega vrha 3h; iz Bistrice pri Limbušu mimo Doma na Pečkah 3h; s Petkovega sedla (postaja avtobusne proge Maribor-Areh) 1h; od zgornje postaje gondolske žičnice pri Bolfenku po SPP 45 minut.
Zanimivejše ture:
Mariborski razglednik (1147 m) 30 minut; Bolfenk (1044 m) 45 minut.
Prehodi do drugih postojank: Ruška koča pri Arehu (1246m) 1h
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Oskrbnik Grubelnik Otilija
Telefon koče 02/60 32 731, 02/25 12 962
E-posta pdmbmatica@email.si
Stanje ODPRTA vse dni razen ob sredah
Kategorija 3
Ležišča v sobah 8
skupna ležišča 27
Sedeži v jedilnici 80
Opis postojanke:
Koča stoji na mali planoti na južni strani pohorskega hrbta pod Reškim vrhom (1142 m) in Ledinekovim koglom (1182 m). Prvo kočo je na tem mestu odprlo leta 1913 Nemško planinsko društvo iz Maribora. Po 1. svetovni vojni jo je 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica SPD in jo po preureditvi slavnostno odprla 14. maja 1922. Kočo, v kateri so imeli Nemci med okupacijo vojaško postojanko, so partizani 3. septembra 1944 požgali. Mariborski planinci so na starih temeljih postavili novo kočo in jo odprli 14. julija 1946. Zunanjost koče je še zdaj taka, kot je bila ob otvoritvi, v notranjosti pa so pozneje marsikaj izboljšali. Leta 1954 so napeljali telefon. Leta 1990 je PD Maribor-matica načrtovalo, da bo zgradilo novo kočo, vendar so zaradi finančnih težav gradnjo odložili. V letih 1992 in 1993 so prenovili staro kočo, na novo opremili spalne prostore, uredili sanitarije, napeljali nov vodovod itd. Koča je stalno odprta. V gostinskem prostoru je 60, v točilnici 20 in na terasi pred kočo 80 sedežev; v treh sobah je 8 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 27 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Od koče je razgled le proti jugovzhodu in jugu, na druge strani ga zakrivajo gozdovi. Pred nami so slemena Slivniškega Pohorja, ki zložno padajo proti Dravskemu polju, med nje se zajedajo ozke doline in grape Framskega in drugih potokov; za obširnim Dravskim poljem se dvigajo gričevnate Haloze, Boč in Donačka gora, zadaj pa vidimo tudi Medvednico.
Dostop:
Avto, avtobus: do parkirnega prostora pri koči po regionalni asfaltni cesti Hoče-Areh, od katere se pri 12.km odcepi na desno lokalna asfaltna cesta proti Bolfenku, od te pa je po dveh km, ko pride na ravno, makadamska cesta na levo do koče 1km. ŽP, AP Maribor, Hoče, Bistrica; AP Fram, Petkovo sedlo; gondolska žičnica Maribor-Bolfenk: iz Maribora (do Spodnjega Radvanja z mestnim avtobusom št. 6) po SPP prek Poštele in Bolfenka 3h; iz Hoč (do Reke lahko z mestnim avtobusom št. 13 Maribor-Reka) 2h30; iz Frama prek Plahutnikovega vrha 3h; iz Bistrice pri Limbušu mimo Doma na Pečkah 3h; s Petkovega sedla (postaja avtobusne proge Maribor-Areh) 1h; od zgornje postaje gondolske žičnice pri Bolfenku po SPP 45 minut.
Zanimivejše ture:
Mariborski razglednik (1147 m) 30 minut; Bolfenk (1044 m) 45 minut.
Prehodi do drugih postojank: Ruška koča pri Arehu (1246m) 1h
Ruška koča (1246 m)
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Najemnik KLANČNIK MAKSIMILJAN
Telefon koče 02/60 35 046, 041/ 666 552
E-posta
Stanje ODPRTA
Kategorija 3
Ležišča v sobah 21
skupna ležišča 15
sedeži v jedilnici 80
Opis postojanke:
Koča stoji na jasi ob cerkvi sv. Areha vzhodno od Žigartovega vrha. Je najstarejša pohorska planinska postojanka, ki jo je zgradila in 8. septembra 1907 odprla Podravska podružnica SPD iz Ruš. Ob njej so postavili še dve koči: leta 1912 Planinko in leta 1922 Čandrovo kočo. Vse tri postojanke so v noči od 11. na 12. november 1943 požgali partizani, da sovražnik ne bi imel v njih zatočišča. Že 20. oktobra 1946 je PD Ruše odprlo novo Ruško kočo, ki so jo zgradili na temeljih požgane Planinke. V bližini koče so 31. julija 1955 odprli pionirsko planinsko kočo, ki pa so jo že leta 1958 preuredili za skupna ležišča. Leta 1957 so iz doline napeljali elektriko. Kočo so leta 1977 popolnoma obnovili ter uredili centralno ogrevanje. Zaradi vse večjega obiska so na starih temeljih zgradili še novo Čandrovo kočo, ki so jo odprli septembra 1987. Ime ima po stari pohorski rodbini Robnik-Čander, ki je podarila zemljišče za vse planinske postojanke pri Arehu. Leta 1990 so postavili sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode.Koča je stalno odprta. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 15 ležišč; WC, kopalnica, v sobah umivalniki, topla in mrzla voda. V Čandrovi koči je 9 sob apartmajskega tipa s po 4 posteljami, WC in prho, predprostorom in omaro za smučarsko opremo; gosti Čandrove koče si lahko sami kuhajo v skupni kuhinji. Vsi prostori v obeh kočah so centralno ogrevani; elektrika, telefon.
Razgled:
Od koče se odpira razgled na jugovzhodni del Pohorja proti Šmartnemu na Pohorju, na Boč, Donačko goro in Medvednico; od bližnjega Šport hotela pa imamo razgled proti severu na del Dravske doline med Falo in Mariborom, na Kozjak nad dolino, zahodno od njega pa vidimo Golico v Avstriji.
Dostop:
Avto: po asfaltni cesti iz Hoč 18km, ali iz Ruš 14km, ali iz Slovenske Bistrice prek Šmartnega na Pohorju 26km, ali iz Slovenskih Konjic skozi Oplotnico in prek Osankarice 31km. ŽP, AP Ruše in Maribor; AP Fram in Šmartno na Pohorju; iz Ruš mimo Apnice 2h45; iz Ruš ob Lobnici, skozi pragozd, mimo Malega in Velikega Šumika ter čez Bajgot 4h; iz Maribora po SPP mimo Mariborske koče 3h45; iz Frama nad Framskim potokom in skozi Planico 3h30; iz Šmartnega na Pohorju mimo Videca 2h, ali mimo Zgornjega Bojčnika 3h. Areh ima tudi redno avtobusno zvezo z Mariborom.
Zanimivejše ture:
Žigartov vrh (1346 m) 30 minut; pragozd Šumik, naravni rezervat 1h45; slap Šumik 2h; bojišče Pohorskega bataljona na Osankarici 3h; Črno jezero (1197 m) 3h; Klopni vrh (1340 m) 3h; Partizanska bolnišnica Jesen 3h; Veliki vrh (1344 m) 2h15; Bolfenk (1044 m) 1h45.
Prehodi do drugih postojank:
Dom na Osankarici (1193 m) mimo Črnega jezera 3h20; Koča na Pesku (1386 m) 5h30; Štuhcev dom pri Teh kraljih (1181m) 2h30; Dom na Glažuti (1022 m), 30 minut; Mariborska koča (1068m) 1h
Lobnica je gorska rečica, ki izvira na nadmorski višini 1.290 m iz Tihega jezera (Falskega ribnika) na Pohorju. Dolžina reke je 15,5 km in priteče pred Rušami kot desni pritok Drave na nadmorski višini 283 m. Njen najvišji slap je Veliki Šumik, ki je tudi naveličastnejši slap na območju Pohorja in je tudi največji slap na nekarbonatnih tleh v Sloveniji. Doživetje slapa je tu večje kot pri marsikaterem drugem višjem slapu v Sloveniji. Nizvodno je še en izrazitejši slap, 9 m visok Mali Šumik. Lobnica teče skozi Pragozd - pragozd v pravem pomenu besede. Značilnost njenega toka navzdol proti Dravi so številni šumi, ki ob večjem pretoku narastejo v prave slapove.
Dostop: morda nazanimivejši dostop je po cesti iz Ruš proti Smolniku. Dva kilometra naprej, za cestnim odsekom proti Gornjaku je na levo od ceste kažipot proti slapovom (zlahka se ga prezre!). Skozi pohorski pragozd vodi markirana stezica proti Lobnici. Ta pot je zagotovo med najspokojnejšimi v Sloveniji. Okoli nas so bregovi posuti z naravnimi kamnitimi skulpturami, na levo pod nami pa šumi gorska rečica Lobnica. Enkratno doživetje narave! Po uri hoje se stezica spusti nad slap Mali Šumik. Od tu je še 30 min. hoje proti Velikemu Šumiku. Na polovici poti med slapovoma priteka v Lobnico njen desni pritok Verna. Spušča se v izrazitem slapišču katerega moramo prečiti. Pot lahko nadaljujemo ob desnem bregu Lobnice proti parkirišču, kjer je tudi urejen prostor za piknik (samo 30. min. hoje).
Opomba: Pot do slapov je nezahtevna vendar je za pot potrebna običajna telesna pripravljenost, kot pri planinarjenju. Nekatere markacije lahko spregledamo.
Opozorilo: pot od Velikega Šumika po markirani poti ob desnem bregu Lobnice je zahtevna in na določenih mestih tudi nevarna
Koča na Klopnem vrhu (1260 m)
Slovenska planinska transverzala (SPT1) Klopni vrh (1260m) - Pesek(1386m) - Ribniško sedlo (Šiklarica) (1298m)
Od Mariborske in Ruške koče vodijo markacije, pa še veliko sprehajalcev je, od Ruške proti Klopnem vrhu pa najprej greš po makadamski cesti. Potem pazljivost, ko pot pripelje do levega odcepa za "vrh". Mi smo šli tam čez, ker so pač bile markacije, in smo kar velik ovinek naredili, nismo niti približno vedeli, kje smo in bi se morali lepo obrnit, če nebi srečali prijaznega para, ki nam je potem pokazal smer SPP. Torej po cesti moraš iti vse do table za slap Šumik ali Klopni vrh. To so mi povedali drugi, sama sem šla "po ovinkih" (opomba planinke, ki je nedavno prehodila opisovano turo).
Naprej pa je markirano, vendar ni vedno zraven enke, tako da se moraš biti kar pozoren na to, da ne zaideš na navadno markirano pot.
Če imaš čas, lahko greš pogledat do slapov Šumik, to vzame pol ure v eno stran. Drugače pa nadaljuješ proti Klopnem vrhu, tu so mene najbolj motile table z napisom, koliko je še do te koče. Po moje so imeli raketni pogon, ko so jih postavljali. Še nekaj - vmes pazi, ker imaš razpotje, ena potka gre na Klopni vrh, ena pa direkt na Pesek, iti moraš po prvi, če seveda želiš žig.
Od Klopnega vrha proti Pesku se cesta začne za kočo, en čas greš torej po cesti, potem pa je lepo vidna tabla, da moraš kreniti levo. Tu se že začne močvirje, ki zna biti kar malo neugodno, ploh če prej dežuje.
Koča na Pesku ni več prav planinski dom, ampak je privatiziran , zato ima tudi delovni čas od 7h ali 8h pa do 20h. Lahko pa prenočiš, če si član PD je 12eur na osebo.Je pa veliko turistov in "nedeljskih turistov".
Pot poteka od koče na Klopnem vrhu čez Skrbinsko borovje do Zg.Brvi. Zavije desno v gozd in je kmalu pri koči na Pesku.
Koča na Pesku - Ribniška koča (Čez Lovrenška jezera)
Čas hoje: 3 h 15 min
Izhodišče: Koča na Pesku (1386 m)
Cilj: Ribniška koča (1507 m)
Višinska razlika: 121 m
Višinska razlika (po poti): 500 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Od koče se usmerimo na levo cesto(s smeri Rogla), ki se rahlo spušča proti oznakam Lovrenška jezera. Cesti sledimo dobrih pet minut do rahlega desnega ovinka kjer se usmerimo na peš pot (kolovoz). Kolovoz nas hitro pripelje do umetnega jezera pod smučiščem Rogla. Le nekaj deset metrov od jezera naletimo na manjši mostiček čez potoček. Prečimo most in na drugi strani nam smerokaz pove, da smo na pravi poti. Pot naprej se vzpenja po kolovozu približno 20 minut do razpotja. Tu se nam z leve strani priključi pot od hotela Planja. Usmerimo se desno na slabšo cesto po kateri je v zimskem času speljana tekaška proga. Tej poti sledimo naprej skoraj vodoravno. Slabša cesta nato preči potoček in kmalu za tem preide na široko stezico. Stezica se začne rahlo vzpenjati čez nekoliko redkejši smrekov gozd in nas pripelje do razglednega stolpa pri Lovrenških jezerih. Za ogled jezerc pa moramo pot nadaljevati po tlakovani stezici še približno pet minut. Od stolpa se vrnemo nekaj metrov nazaj do razpotja kjer nas smerokaz usmeri desno proti Ribniški koči. Po krajšem rahlem spustu pa se nam z leve priključi pot od hotela Planja (direktna). Mi tu nadaljujemo po desni stezici, ki večinoma vodoravno preči pobočja pod Lovrenškimi jezeri. Ker hodimo zelo blizu jezer je ob poti precej zelo majhnih studenčkov po katerih izteka voda iz jezer. Pot kmalu za tem preide iz gozda na travnike in nas pripelje na naslednje razpotje. Usmerimo se levo rahlo navzdol po travniku. Pot desno gre proti Lovrencu na Pohorju. Pot po širokem travniku v rahlem spustu je zelo prijetna saj nas obdajajo posamezna drevesa. Le ta postajajo vse pogostejša tako, da hitro ponovno pridemo v gozd. Tu se pot še nekoliko bolj začne spuščati ob kolovozu in deloma po njem. Sredi tega spusta pa naletimo na prijeten studenček. Pot pa nas kmalu za tem pripelje do najnižje točke poti 1300m visokega prevala Šiklarica. Pot naprej se rahlo vzpenja še vedno po smrekovem gozdu. Po približno pol ure vzpona pa postane gozd precej redek. Tu se desno odcepi pot do Ribniškega jezera (10 min) mi pa nadaljujemo naravnost navzgor po označeni poti. Le nekaj minut naprej pa že zagledamo travnat vrh z velikim spomenikom. Vrh dosežemo brez težav. Z vrha nadaljujemo po travnati poti, ki se začne spuščati. Po krajšem spustu nas pot pripelje na manjše sedelce kjer pridemo do ceste. Tu se usmerimo po cesti levo rahlo navzgor in v petih minutah dosežemo Ribniško kočo. Koča-Jezera 1:30. Jezera-Vrh 1:30. Vrh-Koča 15 min.
Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Slovenske Konjice in tam naprej proti Zrečam. Cesti naprej sledimo proti smučišču Rogla. Ko pridemo do smučišča ne parkiramo ampak se po cesti peljemo naprej do koče na Pesku kjer parkiramo. Cesta od Rogle do koče na Pesku se nekoliko spusti.
Ob poti:
Lovrenška jezera (1520m), Preval Šiklarica (1300m), Jezerski vrh (1537m)
Ribniška koča - Grmovškov dom
Čas hoje: 1 h 20 min
Izhodišče: Ribniška koča (1507 m)
Cilj: Grmovškov dom (1371 m)
Višinska razlika: -136 m
Višinska razlika (po poti): 100 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Opis poti:
Od koče se usmerimo na pot med obema smučarskima progama rahlo navzgor v smeri Grmovškovega doma. Pot nas skozi redek gozd hitro pripelje na vrh kjer se nam odpre lep razgled. Z vrha nadaljujemo po levi strani hiše, ki jo vidimo ob jezeru. Široka pot za hišo zavije nekoliko desno in se rahlo spušča po travniku z nekaj drevesi. Po deset minutnem spustu pa se pot začne rahlo vzpenjati čez bolj poraščeno pobočje. Tu se levo odcepi pot v Mislinjo mi pa nadaljujemo po poti naprej proti Kopam. Kmalu nas oznake za Črni vrh usmerijo levo. Usmerimo se na to pot, ki nas kmalu pripelje iz gozda na zložna travna pobočja. Tu nadaljujemo rahlo levo ob gozdu do vrha, ki ga dosežemo v nekaj minutah. Z vrha se vrnemo nekaj metrov nazaj na sredini razglednega travnika in nadaljujemo naravnost rahlo navzdol proti severozahodu. Pot se zmerno spušča po razglednem travniku. Za tem še naprej v spustu preči krajši pas gozda in ponovno preide na travnik. Tu stoji okrepčevalnica Zajec. Pot naprej se le zložno spušča in ponovno preide v smrekov gozd. Pot kmalu zapusti gozd in nas pripelje do otoške smučarske proge. Če smo tu med obratovanjem smučišča moramo hoditi ob smučišču. Ko pridemo do spodnjega dela smučišča pred seboj na levi strani zagledamo Grmovškov dom. Do njega pridemo čez veliko parkirišče. Koča-Črni vrh 40 min. Črni vrh-Dom 40 min.
Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Maribor in od tam naprej nadaljujemo po Dravski dolini navzgor proti Radljam ob Dravi. Ko pridemo do vasi Ožbalt postanemo pozorni. Čez približno 5km od te vasi se levo čez most odcepi cesta, ki nas pripelje v vas Ribnica na Pohorju. V središču Ribnice na Pohorju pa nas smerokaz za Ribniško kočo usmeri levo navzgor. Cesti, ki kmalu izgubi asfaltno prevleko sledimo do koče. V zimskem času je cesta prevozna le do smučišča na Ribniškem Pohorju. To nam podaljša hojo za 20 minut.
Ob poti:
Mali Črni vrh (1533m), Črni vrh (1543m), Okrepčevalnica Zajec (1460m)
Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377 m)
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Najemnik VABO Boštjan Paradiž s.p.
Telefon koče 02/88-39-860
E-posta rezervacije@kope.si
Stanje ODPRT
Kategorija 3
Ležišča v sobah 68
skupna ležišča 0
zimska soba 0
Sedeži v jedilnici 70
Grmovškov dom pod Veliko Kopo leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki veže Mislinjsko in Dravsko dolino. Koča pod Kopo je bila zgrajena in odprta 7. novembra 1937 in je postala pomembna postojanka za izletništvo in zimski šport. Koča je bila v noči iz 8. na 9. oktober 1942 požgana. Planinci so zgradili novo in za svečano otvoritev določili 1. julij 1947, vendar je bila tri dni pred otvoritvijo, 27. junija 1947 ponovno požgana. Kljub vsem težavam so marljivi planinci kočo pod Kopo zgradili še tretjič in jo 4. julija 1954 odprli. Sedanje ime ima po dolgoletnem, zaslužnem predsedniku PD Slovenj Gradec Milošu Grmovšku. Upravlja ga PD Slovenj Gradec.
Koča je stalno odprta. Od 01.11. do 31.04. za prenočišče ni poskrbljeno. V 2,3,4 in 5 posteljnih sobah je 68 ležišč, TWC so etažni ( ločeno moški, ženski v vsaki etaži ). Na voljo so jedilnica, lovska soba s kaminom, centralno ogrevanja elektrika, telefon.
Razgledi. Z Velike Kope, drugega najvišjega vrha Pohorja, se nam odpira razgled na vse strani. V bližini so obširna smučišča in vlečnice. Na vzhod in proti severovzhodu se nam ob čistem ozračju odpre celotni hrbet Pohorja vse do Maribora, na severu Avstrijske Alpe, na zahodni in južni strani Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem, na zahodu Peca, Olševa, Uršlja gora, Raduha, na jugozahodni strani Velenje, Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina, Golte.
Dostop. Avto: Do Grmovškovega doma je dostopnost po asfaltni cesti iz Slovenj Gradca 16 km. Peš: Iz Dovž 2,30h, iz Šmartna 3h, iz Slovenj Gradca 3,30h, iz Vuhreda 4h, iz Vuzenice čez Sv. Anton na Poh. 4,30h.
Prehodi: Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m) 2h 30m, Koča Planinc 1h 30m, Ribniška Koča 1h 15m, Rogla 4h
Ture in izleti: Velika kopa 30 min., Črni vrh 1 h.
Informacije o nastanitvah in rezervacijah:
Tel: 00386 (0)2 88 39 860
Fax: 00386 (0)2 88 39 869
e-mail: rezervacije@kope.si
Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m)
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Oskrbnik Darja Žibert, info. gospodar PD Stane Plevnik 041/832-035
Telefon koče 02/88-44-883
E-posta staneplevnik@email.si
Stanje ODPRTA vse dni razen v torek
Kategorija 2
Opis postojanke:
Koča stoji na jugozahodni strani Kremžarjevega vrha (1164 m). Je najbolj zahodna pohorska planinska postojanka. Prvo kočo je zgradila Mislinjska podružnica SPD v Slovenj Gradcu malo višje od sedanje na Kernikovem vrhu in jo odprla 8. decembra 1934. Kočo so 8. marca 1944 požgali borci Zidanškove brigade, da je ne bi uporabljal nemški okupator. Po osvoboditvi je PD Slovenj Gradec zgradilo novo kočo in jo odprlo 4. julija 1948. V letih 1981 in 1982 so kočo ob pomoči delovnih organizacij temeljito prenovili in posodobili ter napeljali elektriko in vodovod; otvoritev obnovljene koče je bila 28. novembra 1982. Leta 1989 so napeljali telefon.Koča je odprta od 1. maja do 30. septembra, razen ob torkih maja in septembra; sicer je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; v 9 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 22 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Proti vzhodu zakriva razgled gozdnati Kremžarjev vrh; na južni in zahodni strani je pod nami Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem; na jugu se kažejo Paški Kozjak, Graška gora, Posavsko hribovje, Smrekovec, Golte, Menina planina in Savinjske Alpe; na zahodu so Uršlja gora, Raduha, Peca, Strojna in Svinška planina, v bližini pa nad spodnjo Mislinjsko dolino Selovec; proti severu vidimo nižji hrbet Pohorja, ki se spušča proti Dravski dolini, za njim pa Košenjak in Golico.
Dostop:
Avto: iz Slovenj Gradca po Pohorski cesti mimo Tovarne usnja ter po gozdni cesti mimo Sedlarja do kmeta Kernika 8km, od koder je do koče 15 minut, ali po gozdni cesti iz Trobelj pri Slovenj Gradcu do lovske koče LD Gradišče 6km, od koder je do koče še 40 minut. AP Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu; ŽP, AP Dravograd: iz Slovenj Gradca po SPP 2h; iz Šmartna pri Slovenj Gradcu prek Legna ter mimo Orešnika in Naveršnika 2h30; iz Dravograda po Šisernikovi poti 5h.
Zanimivejše ture:
Mala Kopa (1524 m) 2h; Velika Kopa (1542 m) 2h30.
Prehodi do drugih postojank:
Partizanski dom na Mali Kopi (1450 m) 2h; Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377m) 2h45; Poštarski dom pod Plešivcem (805m) 3h30.
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Najemnik KLANČNIK MAKSIMILJAN
Telefon koče 02/60 35 046, 041/ 666 552
E-posta
Stanje ODPRTA
Kategorija 3
Ležišča v sobah 21
skupna ležišča 15
sedeži v jedilnici 80
Opis postojanke:
Koča stoji na jasi ob cerkvi sv. Areha vzhodno od Žigartovega vrha. Je najstarejša pohorska planinska postojanka, ki jo je zgradila in 8. septembra 1907 odprla Podravska podružnica SPD iz Ruš. Ob njej so postavili še dve koči: leta 1912 Planinko in leta 1922 Čandrovo kočo. Vse tri postojanke so v noči od 11. na 12. november 1943 požgali partizani, da sovražnik ne bi imel v njih zatočišča. Že 20. oktobra 1946 je PD Ruše odprlo novo Ruško kočo, ki so jo zgradili na temeljih požgane Planinke. V bližini koče so 31. julija 1955 odprli pionirsko planinsko kočo, ki pa so jo že leta 1958 preuredili za skupna ležišča. Leta 1957 so iz doline napeljali elektriko. Kočo so leta 1977 popolnoma obnovili ter uredili centralno ogrevanje. Zaradi vse večjega obiska so na starih temeljih zgradili še novo Čandrovo kočo, ki so jo odprli septembra 1987. Ime ima po stari pohorski rodbini Robnik-Čander, ki je podarila zemljišče za vse planinske postojanke pri Arehu. Leta 1990 so postavili sončne kolektorje za ogrevanje sanitarne vode.Koča je stalno odprta. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 15 ležišč; WC, kopalnica, v sobah umivalniki, topla in mrzla voda. V Čandrovi koči je 9 sob apartmajskega tipa s po 4 posteljami, WC in prho, predprostorom in omaro za smučarsko opremo; gosti Čandrove koče si lahko sami kuhajo v skupni kuhinji. Vsi prostori v obeh kočah so centralno ogrevani; elektrika, telefon.
Razgled:
Od koče se odpira razgled na jugovzhodni del Pohorja proti Šmartnemu na Pohorju, na Boč, Donačko goro in Medvednico; od bližnjega Šport hotela pa imamo razgled proti severu na del Dravske doline med Falo in Mariborom, na Kozjak nad dolino, zahodno od njega pa vidimo Golico v Avstriji.
Dostop:
Avto: po asfaltni cesti iz Hoč 18km, ali iz Ruš 14km, ali iz Slovenske Bistrice prek Šmartnega na Pohorju 26km, ali iz Slovenskih Konjic skozi Oplotnico in prek Osankarice 31km. ŽP, AP Ruše in Maribor; AP Fram in Šmartno na Pohorju; iz Ruš mimo Apnice 2h45; iz Ruš ob Lobnici, skozi pragozd, mimo Malega in Velikega Šumika ter čez Bajgot 4h; iz Maribora po SPP mimo Mariborske koče 3h45; iz Frama nad Framskim potokom in skozi Planico 3h30; iz Šmartnega na Pohorju mimo Videca 2h, ali mimo Zgornjega Bojčnika 3h. Areh ima tudi redno avtobusno zvezo z Mariborom.
Zanimivejše ture:
Žigartov vrh (1346 m) 30 minut; pragozd Šumik, naravni rezervat 1h45; slap Šumik 2h; bojišče Pohorskega bataljona na Osankarici 3h; Črno jezero (1197 m) 3h; Klopni vrh (1340 m) 3h; Partizanska bolnišnica Jesen 3h; Veliki vrh (1344 m) 2h15; Bolfenk (1044 m) 1h45.
Prehodi do drugih postojank:
Dom na Osankarici (1193 m) mimo Črnega jezera 3h20; Koča na Pesku (1386 m) 5h30; Štuhcev dom pri Teh kraljih (1181m) 2h30; Dom na Glažuti (1022 m), 30 minut; Mariborska koča (1068m) 1h
Lobnica je gorska rečica, ki izvira na nadmorski višini 1.290 m iz Tihega jezera (Falskega ribnika) na Pohorju. Dolžina reke je 15,5 km in priteče pred Rušami kot desni pritok Drave na nadmorski višini 283 m. Njen najvišji slap je Veliki Šumik, ki je tudi naveličastnejši slap na območju Pohorja in je tudi največji slap na nekarbonatnih tleh v Sloveniji. Doživetje slapa je tu večje kot pri marsikaterem drugem višjem slapu v Sloveniji. Nizvodno je še en izrazitejši slap, 9 m visok Mali Šumik. Lobnica teče skozi Pragozd - pragozd v pravem pomenu besede. Značilnost njenega toka navzdol proti Dravi so številni šumi, ki ob večjem pretoku narastejo v prave slapove.
Dostop: morda nazanimivejši dostop je po cesti iz Ruš proti Smolniku. Dva kilometra naprej, za cestnim odsekom proti Gornjaku je na levo od ceste kažipot proti slapovom (zlahka se ga prezre!). Skozi pohorski pragozd vodi markirana stezica proti Lobnici. Ta pot je zagotovo med najspokojnejšimi v Sloveniji. Okoli nas so bregovi posuti z naravnimi kamnitimi skulpturami, na levo pod nami pa šumi gorska rečica Lobnica. Enkratno doživetje narave! Po uri hoje se stezica spusti nad slap Mali Šumik. Od tu je še 30 min. hoje proti Velikemu Šumiku. Na polovici poti med slapovoma priteka v Lobnico njen desni pritok Verna. Spušča se v izrazitem slapišču katerega moramo prečiti. Pot lahko nadaljujemo ob desnem bregu Lobnice proti parkirišču, kjer je tudi urejen prostor za piknik (samo 30. min. hoje).
Opomba: Pot do slapov je nezahtevna vendar je za pot potrebna običajna telesna pripravljenost, kot pri planinarjenju. Nekatere markacije lahko spregledamo.
Opozorilo: pot od Velikega Šumika po markirani poti ob desnem bregu Lobnice je zahtevna in na določenih mestih tudi nevarna
Koča na Klopnem vrhu (1260 m)
Slovenska planinska transverzala (SPT1) Klopni vrh (1260m) - Pesek(1386m) - Ribniško sedlo (Šiklarica) (1298m)
Od Mariborske in Ruške koče vodijo markacije, pa še veliko sprehajalcev je, od Ruške proti Klopnem vrhu pa najprej greš po makadamski cesti. Potem pazljivost, ko pot pripelje do levega odcepa za "vrh". Mi smo šli tam čez, ker so pač bile markacije, in smo kar velik ovinek naredili, nismo niti približno vedeli, kje smo in bi se morali lepo obrnit, če nebi srečali prijaznega para, ki nam je potem pokazal smer SPP. Torej po cesti moraš iti vse do table za slap Šumik ali Klopni vrh. To so mi povedali drugi, sama sem šla "po ovinkih" (opomba planinke, ki je nedavno prehodila opisovano turo).
Naprej pa je markirano, vendar ni vedno zraven enke, tako da se moraš biti kar pozoren na to, da ne zaideš na navadno markirano pot.
Če imaš čas, lahko greš pogledat do slapov Šumik, to vzame pol ure v eno stran. Drugače pa nadaljuješ proti Klopnem vrhu, tu so mene najbolj motile table z napisom, koliko je še do te koče. Po moje so imeli raketni pogon, ko so jih postavljali. Še nekaj - vmes pazi, ker imaš razpotje, ena potka gre na Klopni vrh, ena pa direkt na Pesek, iti moraš po prvi, če seveda želiš žig.
Od Klopnega vrha proti Pesku se cesta začne za kočo, en čas greš torej po cesti, potem pa je lepo vidna tabla, da moraš kreniti levo. Tu se že začne močvirje, ki zna biti kar malo neugodno, ploh če prej dežuje.
Koča na Pesku ni več prav planinski dom, ampak je privatiziran , zato ima tudi delovni čas od 7h ali 8h pa do 20h. Lahko pa prenočiš, če si član PD je 12eur na osebo.Je pa veliko turistov in "nedeljskih turistov".
Pot poteka od koče na Klopnem vrhu čez Skrbinsko borovje do Zg.Brvi. Zavije desno v gozd in je kmalu pri koči na Pesku.
Koča na Pesku - Ribniška koča (Čez Lovrenška jezera)
Čas hoje: 3 h 15 min
Izhodišče: Koča na Pesku (1386 m)
Cilj: Ribniška koča (1507 m)
Višinska razlika: 121 m
Višinska razlika (po poti): 500 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Od koče se usmerimo na levo cesto(s smeri Rogla), ki se rahlo spušča proti oznakam Lovrenška jezera. Cesti sledimo dobrih pet minut do rahlega desnega ovinka kjer se usmerimo na peš pot (kolovoz). Kolovoz nas hitro pripelje do umetnega jezera pod smučiščem Rogla. Le nekaj deset metrov od jezera naletimo na manjši mostiček čez potoček. Prečimo most in na drugi strani nam smerokaz pove, da smo na pravi poti. Pot naprej se vzpenja po kolovozu približno 20 minut do razpotja. Tu se nam z leve strani priključi pot od hotela Planja. Usmerimo se desno na slabšo cesto po kateri je v zimskem času speljana tekaška proga. Tej poti sledimo naprej skoraj vodoravno. Slabša cesta nato preči potoček in kmalu za tem preide na široko stezico. Stezica se začne rahlo vzpenjati čez nekoliko redkejši smrekov gozd in nas pripelje do razglednega stolpa pri Lovrenških jezerih. Za ogled jezerc pa moramo pot nadaljevati po tlakovani stezici še približno pet minut. Od stolpa se vrnemo nekaj metrov nazaj do razpotja kjer nas smerokaz usmeri desno proti Ribniški koči. Po krajšem rahlem spustu pa se nam z leve priključi pot od hotela Planja (direktna). Mi tu nadaljujemo po desni stezici, ki večinoma vodoravno preči pobočja pod Lovrenškimi jezeri. Ker hodimo zelo blizu jezer je ob poti precej zelo majhnih studenčkov po katerih izteka voda iz jezer. Pot kmalu za tem preide iz gozda na travnike in nas pripelje na naslednje razpotje. Usmerimo se levo rahlo navzdol po travniku. Pot desno gre proti Lovrencu na Pohorju. Pot po širokem travniku v rahlem spustu je zelo prijetna saj nas obdajajo posamezna drevesa. Le ta postajajo vse pogostejša tako, da hitro ponovno pridemo v gozd. Tu se pot še nekoliko bolj začne spuščati ob kolovozu in deloma po njem. Sredi tega spusta pa naletimo na prijeten studenček. Pot pa nas kmalu za tem pripelje do najnižje točke poti 1300m visokega prevala Šiklarica. Pot naprej se rahlo vzpenja še vedno po smrekovem gozdu. Po približno pol ure vzpona pa postane gozd precej redek. Tu se desno odcepi pot do Ribniškega jezera (10 min) mi pa nadaljujemo naravnost navzgor po označeni poti. Le nekaj minut naprej pa že zagledamo travnat vrh z velikim spomenikom. Vrh dosežemo brez težav. Z vrha nadaljujemo po travnati poti, ki se začne spuščati. Po krajšem spustu nas pot pripelje na manjše sedelce kjer pridemo do ceste. Tu se usmerimo po cesti levo rahlo navzgor in v petih minutah dosežemo Ribniško kočo. Koča-Jezera 1:30. Jezera-Vrh 1:30. Vrh-Koča 15 min.
Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Slovenske Konjice in tam naprej proti Zrečam. Cesti naprej sledimo proti smučišču Rogla. Ko pridemo do smučišča ne parkiramo ampak se po cesti peljemo naprej do koče na Pesku kjer parkiramo. Cesta od Rogle do koče na Pesku se nekoliko spusti.
Ob poti:
Lovrenška jezera (1520m), Preval Šiklarica (1300m), Jezerski vrh (1537m)
Ribniška koča - Grmovškov dom
Čas hoje: 1 h 20 min
Izhodišče: Ribniška koča (1507 m)
Cilj: Grmovškov dom (1371 m)
Višinska razlika: -136 m
Višinska razlika (po poti): 100 m
Zahtevnost: lahka označena pot
Zahtevnost smučanja: nezahtevno
Zemljevid: Pohorje 1:50.000
Opis poti:
Od koče se usmerimo na pot med obema smučarskima progama rahlo navzgor v smeri Grmovškovega doma. Pot nas skozi redek gozd hitro pripelje na vrh kjer se nam odpre lep razgled. Z vrha nadaljujemo po levi strani hiše, ki jo vidimo ob jezeru. Široka pot za hišo zavije nekoliko desno in se rahlo spušča po travniku z nekaj drevesi. Po deset minutnem spustu pa se pot začne rahlo vzpenjati čez bolj poraščeno pobočje. Tu se levo odcepi pot v Mislinjo mi pa nadaljujemo po poti naprej proti Kopam. Kmalu nas oznake za Črni vrh usmerijo levo. Usmerimo se na to pot, ki nas kmalu pripelje iz gozda na zložna travna pobočja. Tu nadaljujemo rahlo levo ob gozdu do vrha, ki ga dosežemo v nekaj minutah. Z vrha se vrnemo nekaj metrov nazaj na sredini razglednega travnika in nadaljujemo naravnost rahlo navzdol proti severozahodu. Pot se zmerno spušča po razglednem travniku. Za tem še naprej v spustu preči krajši pas gozda in ponovno preide na travnik. Tu stoji okrepčevalnica Zajec. Pot naprej se le zložno spušča in ponovno preide v smrekov gozd. Pot kmalu zapusti gozd in nas pripelje do otoške smučarske proge. Če smo tu med obratovanjem smučišča moramo hoditi ob smučišču. Ko pridemo do spodnjega dela smučišča pred seboj na levi strani zagledamo Grmovškov dom. Do njega pridemo čez veliko parkirišče. Koča-Črni vrh 40 min. Črni vrh-Dom 40 min.
Dostop do izhodišča:
Zapeljemo se v Maribor in od tam naprej nadaljujemo po Dravski dolini navzgor proti Radljam ob Dravi. Ko pridemo do vasi Ožbalt postanemo pozorni. Čez približno 5km od te vasi se levo čez most odcepi cesta, ki nas pripelje v vas Ribnica na Pohorju. V središču Ribnice na Pohorju pa nas smerokaz za Ribniško kočo usmeri levo navzgor. Cesti, ki kmalu izgubi asfaltno prevleko sledimo do koče. V zimskem času je cesta prevozna le do smučišča na Ribniškem Pohorju. To nam podaljša hojo za 20 minut.
Ob poti:
Mali Črni vrh (1533m), Črni vrh (1543m), Okrepčevalnica Zajec (1460m)
Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377 m)
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Najemnik VABO Boštjan Paradiž s.p.
Telefon koče 02/88-39-860
E-posta rezervacije@kope.si
Stanje ODPRT
Kategorija 3
Ležišča v sobah 68
skupna ležišča 0
zimska soba 0
Sedeži v jedilnici 70
Grmovškov dom pod Veliko Kopo leži na skrajnem zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki veže Mislinjsko in Dravsko dolino. Koča pod Kopo je bila zgrajena in odprta 7. novembra 1937 in je postala pomembna postojanka za izletništvo in zimski šport. Koča je bila v noči iz 8. na 9. oktober 1942 požgana. Planinci so zgradili novo in za svečano otvoritev določili 1. julij 1947, vendar je bila tri dni pred otvoritvijo, 27. junija 1947 ponovno požgana. Kljub vsem težavam so marljivi planinci kočo pod Kopo zgradili še tretjič in jo 4. julija 1954 odprli. Sedanje ime ima po dolgoletnem, zaslužnem predsedniku PD Slovenj Gradec Milošu Grmovšku. Upravlja ga PD Slovenj Gradec.
Koča je stalno odprta. Od 01.11. do 31.04. za prenočišče ni poskrbljeno. V 2,3,4 in 5 posteljnih sobah je 68 ležišč, TWC so etažni ( ločeno moški, ženski v vsaki etaži ). Na voljo so jedilnica, lovska soba s kaminom, centralno ogrevanja elektrika, telefon.
Razgledi. Z Velike Kope, drugega najvišjega vrha Pohorja, se nam odpira razgled na vse strani. V bližini so obširna smučišča in vlečnice. Na vzhod in proti severovzhodu se nam ob čistem ozračju odpre celotni hrbet Pohorja vse do Maribora, na severu Avstrijske Alpe, na zahodni in južni strani Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem, na zahodu Peca, Olševa, Uršlja gora, Raduha, na jugozahodni strani Velenje, Kamniško-Savinjske Alpe, Menina planina, Golte.
Dostop. Avto: Do Grmovškovega doma je dostopnost po asfaltni cesti iz Slovenj Gradca 16 km. Peš: Iz Dovž 2,30h, iz Šmartna 3h, iz Slovenj Gradca 3,30h, iz Vuhreda 4h, iz Vuzenice čez Sv. Anton na Poh. 4,30h.
Prehodi: Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m) 2h 30m, Koča Planinc 1h 30m, Ribniška Koča 1h 15m, Rogla 4h
Ture in izleti: Velika kopa 30 min., Črni vrh 1 h.
Informacije o nastanitvah in rezervacijah:
Tel: 00386 (0)2 88 39 860
Fax: 00386 (0)2 88 39 869
e-mail: rezervacije@kope.si
Koča pod Kremžarjevim vrhom (1102 m)
Gorski predel Gore severovzhodne Slovenije
Oskrbnik Darja Žibert, info. gospodar PD Stane Plevnik 041/832-035
Telefon koče 02/88-44-883
E-posta staneplevnik@email.si
Stanje ODPRTA vse dni razen v torek
Kategorija 2
Opis postojanke:
Koča stoji na jugozahodni strani Kremžarjevega vrha (1164 m). Je najbolj zahodna pohorska planinska postojanka. Prvo kočo je zgradila Mislinjska podružnica SPD v Slovenj Gradcu malo višje od sedanje na Kernikovem vrhu in jo odprla 8. decembra 1934. Kočo so 8. marca 1944 požgali borci Zidanškove brigade, da je ne bi uporabljal nemški okupator. Po osvoboditvi je PD Slovenj Gradec zgradilo novo kočo in jo odprlo 4. julija 1948. V letih 1981 in 1982 so kočo ob pomoči delovnih organizacij temeljito prenovili in posodobili ter napeljali elektriko in vodovod; otvoritev obnovljene koče je bila 28. novembra 1982. Leta 1989 so napeljali telefon.Koča je odprta od 1. maja do 30. septembra, razen ob torkih maja in septembra; sicer je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; v 9 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 22 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.
Razgled:
Proti vzhodu zakriva razgled gozdnati Kremžarjev vrh; na južni in zahodni strani je pod nami Mislinjska dolina s Slovenj Gradcem; na jugu se kažejo Paški Kozjak, Graška gora, Posavsko hribovje, Smrekovec, Golte, Menina planina in Savinjske Alpe; na zahodu so Uršlja gora, Raduha, Peca, Strojna in Svinška planina, v bližini pa nad spodnjo Mislinjsko dolino Selovec; proti severu vidimo nižji hrbet Pohorja, ki se spušča proti Dravski dolini, za njim pa Košenjak in Golico.
Dostop:
Avto: iz Slovenj Gradca po Pohorski cesti mimo Tovarne usnja ter po gozdni cesti mimo Sedlarja do kmeta Kernika 8km, od koder je do koče 15 minut, ali po gozdni cesti iz Trobelj pri Slovenj Gradcu do lovske koče LD Gradišče 6km, od koder je do koče še 40 minut. AP Slovenj Gradec, Šmartno pri Slovenj Gradcu; ŽP, AP Dravograd: iz Slovenj Gradca po SPP 2h; iz Šmartna pri Slovenj Gradcu prek Legna ter mimo Orešnika in Naveršnika 2h30; iz Dravograda po Šisernikovi poti 5h.
Zanimivejše ture:
Mala Kopa (1524 m) 2h; Velika Kopa (1542 m) 2h30.
Prehodi do drugih postojank:
Partizanski dom na Mali Kopi (1450 m) 2h; Grmovškov dom pod Veliko Kopo (1377m) 2h45; Poštarski dom pod Plešivcem (805m) 3h30.
Ni komentarjev:
Objavite komentar