Razvajenost; rak-rana mlade generacije

Ali se zavedamo, da smo starši kreatorji v naslovu omenjenega velikega problema, ki je lahko vzrok za neslutene posledice? Začne se pri nepostavljanju mej otroku in mladostniku, nadaljuje pri slepem popuščanju in konča z stanjem, kjer je vse dovoljeno. Bojimo si otroku reči ne, ker nas potem ne bo imel več tako rad. In zato je za otroka na koncu 15ih vse pretežko ali preveč dolgočasno, nesmiselno, brez veze, kot imam sam priliko pogostokrat slišati. Koliko je tudi zaščitništva? Ko otroku ne dovoliš da dela napake in se iz bolečih posledic nauči odgovornosti in samostojnosti. Ampak mu raje odstranimo vse nevarnosti in namesto njih odgovarjamo za boleče posledice njihovih slabih odločitev. Kako velika je slepota staršev, ki se ne zavedajo ali zavedamo svojega početja.

Dandanes starši ujčkajo otroke tja proti tridesetemu letu. Mnoge pa še krepko čez 30. Včasih so bili pri 20-tem letu že odrasli in se je pričakovalo, da nekaj dajo od sebe. Kako se bo otrok, mladostnik naučil biti samostojen in servisirati sam sebe, ali rečeno drugače, kako bo znal pravilno in zrelo reagirati o raznih konfliktih v svojem življenju, če mu starši nudimo vse mogoče servise in pomoči, ki se začenjajo že pri malenkostih?? Na ta način otroka porivamo v življenje popolnoma nepripravljenega. Kako in na kakšen način se bo tak mlad moški znal potruditi za lastno srečo in kako bo znal reševati svoje lastne probleme? Ali bo ostal zdolgočaseno bitje, ki se za sebe ne bo znal, niti želel potruditi in bo ostal na ramenih svojih staršev?

Zgornja slika kaže udeležence na predavanju gospoda Žorža, ki zelo veliko v svojih predavanjih opozarja na problem razvajenosti mladostnikov, kar lahko preraste v velik problem celotne družbe.