Begunjščica je lepa grebenasta gora nad dolino Drage. Spada že v Karavanke in se dviga 2060 metrov visoko. Na njo vodi več pristopov, nobeden pa ni pretirano zahteven, ali rečeno drugače, velja nasvet, da je treba za vzpon le imeti nekaj energije, še več pa volje.
S prijateljem Markom sva jo obiskala pretekli četrtek. Za izhodišče sva izbrala Ljubelj, kjer je pred "Oazo miru" veliko parkirišče. Lepa, razgledna pot naju je peljala skozi Bornova tunela ter preko strmih melišč pod vzhodnim vrhom Begunjščice proti planini Prevala. Bilo je še vse mirno na planini, pred planšarijo naju je strumno pozdravil mlad konj. Postala sva pred znamenjem, ki stoji ob križiču poti, tik ob vznožju planine. Odločila sva se, da nadaljujeva proti vrhu Begunjščice preko Kalvarije. Pot se najprej zlagoma vzpne skozi gozd, nato pa postane vse bolj strma in zares je bila "kalvarija" priti čez Kalvarijo. Moj prvi letošnji dvatisočak mi je pokazal zobe, vendar volja je tudi naredila svoje in kmalu po deveti uri smo uživali na vrhu.
Četrtek 18. junija 2009 se je razvil v prelesten dan z izjemnimi razgledi na vse konce. Na vrhu sva ostala debelo uro, še več bi pa so popoldanske obveznosti klicale. Vrnila sva se preko Roblekovega doma, čez "Rožo" na planino Prevala. Malo pred planino je Marko skoraj pohodil gada, ki se je sončil na poti. Seveda jo je ucvrl v bližnje rastje.
Pri planšariji sva se ustavila in si privoščila po enega kozla. Posedanje pred planšarijo zares nudi popoln počitek, še več po opravljeni turi tu zares lahko uživaš in si paseš oči. Če je še nekaj dobre družbe, je občutek res popoln.
Ni komentarjev:
Objavite komentar