Gospodu Zdravku Bahorju v spomin

Zadnjo nedeljo v letošnjem aprilu smo se poslovili od nekdanjega preškega župnika Zdravka Bahorja. Njegovo zemeljsko življenje se je končalo pretekli petek, ko mu je med spanjem prenehalo biti srce. Gospod Zdravko je že precej let bolehal zaradi težav s srcem. Ko sva se srečevala v preškem župnišču, mi je enkrat pokazal dnevno dozo tablet, ki jih je moral zaužiti, da je laže premagoval zdravstvene tegobe. Različnih tablet je bilo za mali krožniček. Ko sem ga vprašal, če jih zares mora jemati, mi je odgovoril, da ga sicer več ne bi bilo na tem svetu.

Z župnikom Zdravkom sva se pobliže spoznala, ko je pred trinajstimi leti, na januarski večer potrkal na naša vrata. Bili smo nemalo presenečeni, vendar gospod Zdravko je bil prijazno zgovoren in začetna trema je hitro splahnela. Srčni utrip se mi je močno povečal, ko je natačneje razložil namen svojega obiska. Iskal je novega ključarja in tudi povedal, da mu je nekdo predlagal mene. Že prej sem slišal, da je prejšnja ključarja morda nekoliko nespretno odslovil in nadomestil z novima dvema. Eden od novimenovanih je po kratkem času menda zaradi "pritiskov" odstopil in župnik Zdravko se je znašel v težavah. Ključarstvo me še zdaleč ni mikalo, zdelo se mi je, da sem premlad, namreč tedaj sem imel 32 let, hkrati pa nisem bil domačin in bi se nekaterim faranom to zdelo sporno. Kljub vsemu nisem imel srca, da odklonim zares iskreno župnikovo povabilo.

Dokaj dobro sva sodelovala, tudi med ostale ključarje sem se hitro vklopil. Gospod Zdravko se je čez nekaj let župniji odpovedal, jaz pa sem kot ključar ostal do današnih dni. Ker biti cerkveni ključar ni nekaj, kar bi bilo posebej zanimivo in vabljivo tudi za druge, bom verjetno ostal še kar nekaj časa.

Gospod Zdravko Bahor je bil med sobrati duhovniki zelo spoštovan. Za pokoj njegove duše je somaševalo preko 60 njegovih sobratov vseh starosti in z mnogih koncev Slovenije. Cerkev v Dragatušu je bila povsem polna. V imenu Preške župnije se je od njega poslovil Franci Bečan, poldrugo desetletje njegov osebni zdravnik, ki je natančno poznal zdravje pokojnika. Veliko je bilo izrečenega o pokojnem Zdravku, še več je mogoče prebrati v njegovi knjigi, ki jo je naslovil "Leta preizkušenj", ki sem jo pred leti prebral na dušek. Moram pa zapisati, da se je v mojo vest zajedlo dejstvo, da ga po odhodu iz Skaručne, kamor je odšel iz Preske, nisem obiskal na svojem zadnjem domovanju v rodni Beli krajini.