Letošnje Silvestrovo sem preživel z svojimi in v njihovi bližini, torej doma. Večer smo začeli z udeležbo pri zahvalni maši v domači cerkvi in ga nadaljevali z večerjo v družinskem krogu. Tokrat v bližnji gostilni z kitajsko hrano. Starejša otroka, Tina in Nejc, sta bila vsak z svojo družbo nekje po Sloveniji, Rok pa je bil z nama. Po večerji smo nadaljevali pred televizijo, ki pa ni postregla z posrečenim programom, po mojem mnenju. Zato so se mi oči začele zapirati , prav tako Irenci. Ura še ni polnoč odbila, naju pa so že grele odeje na postelji. Rok je rekel, da še ne bo šel spat.
Tudi meni ni bilo usojeno spanje, namreč toliko pokanja, ali če hočete kar streljanja, kot sem ga danes slišal malo pred polnočjo in takoj po polnoči, ga nisem slišal še nikoli, morda v kakšnem filmu.
V čem ljudje vidijo veselje takega pokanja, mi ni popolnoma jasno. Ali pokanje postaja osnovni vir zabave? Zares tole pokanje je blo pa mal too much. Ko sem gledal skozi okno spalnice in poslušal kanodado, sem, sem in tja zaslišal pasji lajež in mijavkanje mačkov, ki so eni in drugi prestrašeno čakali, kdaj se bo norenje "pametnih" ljudi nehalo. Če jim že ni mar za živali, ali kdo od vseh teh ljudi, pretežno mladih, resnično pomisli na starejše ljudi? Pirotehnika je tako napredovala, da so nekatere detonacije slišati kot eksplozije pravih bomb in min. Spanec me je le potegnil v svoje loge, pa vendar skrb za Roka me je zbudila malo čez tretjo uro. Vstal sem in pogledal v njegovo sobo. Spal je spanje pravičnega. Popravil sem mu odejo in ga pokrižal. Ko sem se vrnil v svojo posteljo, sem se zavedel miru. Kako blaženo je deloval, sem in tja še s pokom petarde tam nekje v daljavi.
Razumem veselje, težko pa mi gre v glavo strahotno pokanje, kot vir veselja, ki je podobno pravemu streljanju in je izgledalo, kot vojaški spopad. Ne znam si predstavljati, koliko eurov je šlo v zrak. Vsaka drugačna poraba denarja bi bila koristnejša. Apeliram na razumnost in humanost tistih, ki financirajo taka dejanja, država pa naj tako norenje ljudi enostavno prepove.
Ni komentarjev:
Objavite komentar