
Tretja adventna nedelja je danes, ki je v katoliški cerkvi že po tradiciji imenovana nedelja veselja. Predpraznično vzdušje se stopnjuje, z njim pa tudi veselje, saj je božič za večino kristjanov, pa tudi za mnoge neverujoče najlepši praznik v letu. Upati je, da ne samo zaradi zunanjega blišča in lepo okrašenih hiš, mestnih ulic in središč. Prav slednje zadnja leta bolj, kot vse ostalo, zaznamuje predbožični čas.
Še bolj se tako imenovano zunanje veselje odrazi v tednu po Božiču in do Novega leta. Tedaj se veselje ali veseljačenje tudi sliši. Namreč v tem obdobju aktualna oblast "milostno" dovoli plebejcem uporabo pirotehničnim sredstev. Razlog za dovoljenje verjetno tiči v tem, da oblast sama poskrbi za kakšen odmevni ognjemet.
Jaz bi uporabo petard, raket in drugih tovrstnih sredstev prepovedal. Poznam človeka, ki mu je v roki eksplodirala petarda. Posledice so naravnost grozne. Oslepel je na eno oko, postal je naglušen z večnim šumenjem v ušesih, povrhu pa je ostal z pohabljeno roko, brez dveh prstov. Danes invalid, je bil ob dogodku že odrašen gospod, pri zdravi pameti, ki je se je zavedal, kakšne so lahko posledice nesreče pri uporabi pirotehničnih sredstev.
Če metanje petard pomeni adventno veselje, potem je Bog zares obupal nad ljudmi. Ali rečeno drugače, po Gregorčičevo; Kako velika slepota je človeka.
Škof Slomšek je vedel, kje je veselje doma, drugače ne bi bilo iz njegovega vedrega štajerskega srca prižuborelo toliko lepih pesmi, tudi napitnic. Morda bi nam danes takole odgovoril na to vprašanje:»Kdor veselja ne nosi v sebi, ga zaman išče po hrupnih diskotekah, zakajenih pivnicah in žurih.« Ali še drugače: »Kdor nebes ne nosi v sebi, jih zaman išče po vsem vesolju.« Torej veselje je potrebno poiskati pri sebi, doma v družini z svojimi bližnjimi in ga podeliti z ljudmi, s katerimi se srečujemo vsak dan na delovnih mestih in drugod.
Ni komentarjev:
Objavite komentar