Pred tedni sem dobil pismo družbe Valicon, ki se ukvarja z medijskimi raziskavami. V pismu so me obvestili, da sem eden izmed "naključno" izbranih posameznikov za sodelovanje v projektu NRB (nacionalna raziskava branosti, 2007). V pismu me prosijo, da sodelujem z anketarjem, ki me bo obiskal na dan, ki so ga vnaprej določili in tudi zapisali v že omenjenem pismu. Kar malo nejevoljen sem bil, ker sem bil že mnogokrat "naključno" izbran. Še posebej me je jezilo dejstvo, da anketiranje traja najmanj poldrugo uro.
Prijazni anketar se je minuli teden zares oglasil in skozi anketo ugotavljal moje bralne navade. Osnovni namen raziskave je omogočanje medijem boljše spoznavanje njihovih bralcev, hkrati pa bom jaz "vplival" na njihov razvoj. Ko sem prebral pismo, sem mislil, da se bom z anketarjem pogovarjal o časopisnih vsebinah in se mi je stvar zdela zanimiva. Vendar pa se je sama anketa izkazala za povsem nekaj drugega. Spraševan sem bil o tem, katere časopise poznam in kdaj ter kolikokrat jih berem. In pri tem se anketa dotika vseh mogočih tiskanih izdaj in prilog, ki jih izdajajo medijske hiše. O vsebini ne duha ne sluha. Ob koncu ankete sem mojo dilemo omenil anketarju, ki je lahko le skomignil z rameni ter v odgovor zamrmral nekaj nerazumljivega.
Mediji so zares v službi neke "oblasti", ki je storila remek delo, ko je po svoji meri postavila Fakulteto za družbene vede. Diplomanti te univerzitetne ustanove po večini služijo eni usmeritvi in le redki posamezniki se ovobodijo močnih spon, ki jih "pridobijo" skozi študij.
Preko celega leta sem se veselil predsednika po "moji" meri. Sem Peterletov volivec. Redno sem spremljal javno mnenjske raziskave, ki so skoraj do zaključka prvega kroga napovedovali njegovo zmago tudi v drugem krogu, ne glede na nasprotnika. Takrat poseže Vrhovno sodišče z objavo razveljavitve obsodbe zoper škofa Rožmana. Mediji so, kot sestradani psi pograbili ponujeno kost in jo obdelovali z vidika antiklerikalizma, kolaboracije in drugih proti cerkvenih tem, obarvanih z Jelinčičevimi nestrpnimi izjavami. Peterle je postal grožnja, češ da bo uvedel cerkvene davke, cerkvi podaril vse premoženje, ki bo tako postala največji veleposestnik v državi. Hkrati je postal dežurni krivec za podražitve prehrambenih izdelkov in povečano inflacijo. Zgolj po naključju ni bil kriv tudi za vrtoglavo naraščanje cen naftih derivatov. V takem ozračju je postal lik, ki je povsem nesprejemljiv predsedniški kandidat. Prepričan sem, da bi ga premagal kdorkoli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar