Blegoš

Blegoš me vedno znova spominja na morda najlepši slovenski film, Cvetje v jeseni, kjer sta osrednji vlogi odigrala Milena Zupančič in Polde Bibič. Čeprav so ga snemali pred več kot 30-imi leti, se še vedno spominjam, da so film predvajali v nadaljevanjih, v nedeljskih večerih in da smo ga gledali celotna družina.

Iz vasi Poljane nad Škofjo Loko imam prijatelja, ki se še spominja filmske ekipe, ki je pred mnogimi leti snemala posamezne kadre v vaseh pod Blegošem. Na Blegoš vodi mnogo markiranih poti. Nekaj jih jih je zelo lahkih in ne predstavljajo nikakršnega napora. Pot iz Hotavelj pa zahteva že dobro telesno pripravljenost, saj traja tudi do 6 ur in če se vrnemo po isti poti, gre za celodnevni projekt. Sam se na Blegoš ponavadi odpravim iz vasi Žetina in se malo po cesti in nekaj po gozdni poti povzpnem do planinske koče pod Blegošem. V preteklem letu so jo temeljito prenovili in uredili prečiščevanje odpadnih vod, kar je zelo pogost projekt po več planinskih domovih.

Iz vrha Blegoša je zelo lep razgled na vse konce Slovenije. Zares veličasten je pogled na Triglav in na celotno strukturo Julijcev. Vrh Blegoša ponuja ogled vojaških objektov nekdanje Rupnikove linije iz začetka druge svetovne vojne, ko se je general Rupnik pripravljal na obrambo pred Nemci. Obrambna črta Rupnikove linije ni nikoli služila svojemu namenu, utrdbe niso bile nikoli uporabljene v vojaške oz. obrambne namene. Objekti sedaj služijo, kot spomin na tiste čase in bog ne daj, da bi se spet ponovili. Ponavljali pa se zagotovo bodo moji obiski te skromne slovenske planine, katera ne pozna večnega snega, niti ne divjih prepadov.