sobota, 14. oktober 2006

Polhograjski dolomiti

Turistična kmetija Gonte v Kraju Setnica, občina Medvode. Priljubljena postojanka, kjer se lahko odpočiješ med pohajanjem po Polhograjcih. Kmetija se nahaja med Grmado in Toščem.



Grmada in Tošč

Malo slabša napoved za današnjo soboto mi je "omogočila", da sem zjutraj malo poležal (samo do pol osmih). Ko sem preko tedna razmišljal o sobotni turi, sem si ogledoval Košuto v Karavankah, Kamniško sedlo in Brano ter Jezerski in Prevalski stog v Bohinjskih gorah. Napovedovali so celo rahle padavine v severni Sloveniji in kot že rečeno, današnje sobote nisem vzel povsem zares. Pa vendar mi ni dalo miru in na brzino sem spravil nekaj stvari v manjši nahrbtnik in se zapeljal na Katarino.

Dežja že nekaj časa ni bilo, zato so poti povsem suhe, celo prah se vzdiguje. Listje prijazno šelesti pod nogami, jesensko dogajanje je že v polnem teku. Sprehod iz Katarine do vrha 898 metrov visoke Grmade mi je vzel približno eno uro prijetne hoje. Zadnji vzpon mi je malo povišal utrip. Na vrhu sem bil sam. Vreme mi ni naklonilo razgledov. Naše alpe so bile v oblakih in meglah, kar prav je, da nisem tam nekje. Polhograjce je po malom ves čas pogledovalo sonce, kar prijetno je bilo posedeti na vrhu.

Nadaljeval sem proti turistični kmetiji Gonte, vendar se tam nisem ustavil, ampak sem jo mahnil naprej proti 1021 metrov visokemu Tošču. Za njega pravijo, da je največji vrh Polhograjcev, kljub temu, da je Pasja ravan nekaj metrov višja. Vendar je slednja povsem neizrazit vrh, povsem poraščen s travo. Vzpon na Tošč mi tudi ni povzročil posebnih težav. Še razgleda sem bil deležen na vrhu. Namreč, od mojega zadnjega vzpona je minilo že precej let in v tem času so vrh malo očistili. Podrli so nekaj dreves in tako omogočili razglede v smer proti Polhovemu Gradcu in naprej. Naj omenim še lepo vzdrževane klopce in na bolj strmih delih poti so nadelali stopnice, da ni večjih težav. Na tem mestu pohvalim vzdrževalce poti iz Planinskega društva Medvode. Že večkrat sem razmišljal, da bi se jim pridružil in vedno najdem izgovore, ali preprosto ne naredim prvega koraka.

Vrnil sem se na Gonte, na kmetiji popil pivo in jo še enkrat mahnil na vrh Grmade, tokrat iz druge strani. Ta vzpon je malo bolj strm, zato so na dveh mestih namestili zajle. Zares so od sile Medvoški planinci.


Zelo zadovoljen sem se vračal na izhodišče, proti Katarini. Ura je bila že čez poldne in parkirišča so se že dodobra napolnila, pa tudi srečal sem že kar nekaj sprehajalcev. Ob poti sem prebral, da je prav danes pohod na Grmado z štartom iz Mačkovega grabna. Mačkov graben naj bi bil nekje v bližini Dvora.
Danajšnjo turo bom še ponovil.
Za morebitne bralce prilagam povezavo do podrobnega opisa izleta na Polhograjsko Grmado.







Ni komentarjev: