Predvolilna sobota

2008 je volilno leto.  Že precej mesecev so jutrišnje volitve osrednja tema mnogih debat in časopisnih člankov. Predvolina sobota je zaznamovan z volilnim molkom. Verjetno ne bo nič narobe, če na moj blogec spravim nekaj zadevic, ki so se mi  predvsem v zadnjih dnevih prikradle v moje sive celice.  

Volilna soočenja sem spremljal manj osredotočeno.  Prva polovica septembra je čas, ko vsako leto priredijo sejem v Celju. Moje podjetje je med rednimi udeleženci in sam imam, kar nekaj obveznosti z pripravo sejemskega dogajanja, hkrati pa sem tudi stalno prisoten na sejemskem prostoru. To pomeni skoraj desetdnevno  angažiranost, pri čemer sem moral sejmu prilagajati tudi ostale svoje siceršnje aktivnosti.  

Večerna soočenja sem po večini zamudil, pa še precej utrujen sem bil  in se mi ni ljubilo poslušati pametno in manj pametno modrovanje prvakov političnih strank. Kljub temu pa je po mojem mišljenju letošnja volilna kampanja zaznamovana predvsem na dva načina.  V začetni fazi predvolilnih bojev je bila pozornost javnosti usmerjena v spopad Pahor - Janša. Namreč njunima strankama predvolilne ankete kažejo, da se bosta spopadli za relativnega zmagovalca letošnjih parlamentarnih volitev.  Prvak zmagovalne stranke ima tudi največ možnosti, da dobi mandat za sestavo vlade.  Aktualni premier se je po mojem mnenju pakazal, kot mnogo bolj kredibilnega. Slovenski javnosti je pokazal, da so mu mnoge stvari poznane in da jih zna tudi pravilno interpretirati.  Ni mogoče zanikati napredka na mnogih področjih, ki zadevajo boljše življenje državljanov. Vsekakor pa tudi ni mogoče zamižati pred dejstvom, da je mnogo ljudi v zadnjih štirih letih močno obogatelo, na drugi strani pa se mnogo ljudi spogleduje z revščino.

Za  Pahorja pa sem prepričan, da mu manjka mnogo tistih sposobnosti, ki so nujno potrebne za učinkovitega predsednika vlade.  Zaupati pa mu velja v eni stvari, namreč, da resnično verjame v Slovenijo,  v kateri politika države ne jemlje kot plen in ne deli ljudi na naše in vaše. Verjamem mu, da želi Slovenijo mirno, celo dolgočasno in brez afer.  Ampak, koga pa ima v ozadju? Kdo so tisti, ki so ga postavili?  Ali ne bo zgolj orodje v rokah nekdanjih komunistov, ki jih po mojem menju, več kot uspešno pooseblja nekdanji predsednik?   Slednje je razlog, zakaj v nedeljo ne bom volil SD, oziroma stranko, ki je že precejkrat menjala svoje ime.

Drugi del volilne kampanje, pa je po mojem mnenju zaznamoval napad večine prvakov političnih strank  na aktualno vlado, ki jo je v volilnih soočenjih poosebljal in zastopal Janez Janša. Pri tem se je najbolj izkazal poslanec Peče. Njegove navedbe so bile po večini iz trte izvite in povsem neargumentirane. Upam, da se bodo ankete izkazale za resnične in da njegova Lipa ne bo presegla volilnega praga.  Precej bolj je bil prepričljiv šef Zaresa, Gregor Golobič, ki je na veliko operiral z najrazličnejšimi statističnimi izsledki, ki so po njegovem kazale na napake aktualne vlade. Janša je njegove navedbe označil kot "ZA HEC".  Osebno ne zaupam Gregorju Golobiču in njegovi novi politiki, ki jo zaznamuje oranžna barva. Če me občutek ne vara, gre za preoblečene stare sile, ki so že imele možnost pokazati svoje. In tega niso izkoristili.

Kako bom volil, sem se že odločil pred časom. Mnenja sem, da mora aktualna vlada dobiti še en mandat. Mnogo volilnih obljub izpred štirih let je bilo izpolnjenih, precej dobrih projektov je bilo izpeljanih, kljub temu, da so se mediji skozi celotno obdobje na vse pretege trudili prikazati njeno delovanje, kot najslabše med vsemi dosedanjimi vladami.  Naj na tej točki pripomnim, da so se aktualni novinarji svoje stroke učili na FDV, ki je daleč od neke prave šole za dobre novinarje. Seveda obstajajo svetle izjeme, kot recimo Bernard Nežmah.