

Lepa vremenska napoved nas je spravila na prijazen sprehod po Pokljuških poteh. Usmerili smo se proti planini imenovani Konjščica.
Pokljuka je izhodišče za številne planinske poti v visokogorje Julijskih Alp. Na obrobju ogromnih gozdov na številnih prastarih planinah še danes pasejo živino, mogoče se je tudi okrepčati s kozarcem domačega kislega mleka, s skuto ali pa poizkusiti na planini narejeno maslo in sir. Vsaka planina je nekaj posebnega, značilne pa so lesene bajte, prekrite s skodlami, skrbno umeščene v naravno okolje.
Ponavadi pozimi prekrije Pokljuko debela snežna odeja, ki ostane skoraj do sredine maja, vendar so dostopne ceste z blejske in bohinjske smeri hitro prevozne. Vlečnice ob Šport hotelu, ob gostišču Jelka, pod Viševnikom dopolnjujejo ponudbo urejenih tekaških prog, ki so speljane med smrekovimi gozdovi. Pozimi se na Pokljuki odvijajo biatlonska tekmovanja.
Tudi letos, kljub velikemu pomanjkanju snega ne bo nič drugače. Snežni topovi brnijo vse noči in tudi v dopoldneve in kot izgleda, svetovni pokal v biatlonu prihodnji vikend ni ogrožen.
Danes so imeli svoje tekmovanje v teku na smučeh vojaki in policaji ter tudi raznorazni vojni veterani. Od napovedovalca sem slišal zanimiv podatek, da so bili vojaki na smučeh že v Napoleonovih časih. Namreč, da naj bi prav umikajočo se Napoleonovo vojsko podili Ruski vojaki na smučeh.
Z avtomobilom se da pripeljati do Rudnega polja, naprej v zimskem času ni mogoče. Proti Konjščici smo se odpravili po cesti, ki je poleti normalno prevozna. Danes je bila mestoma poledenela, kar sem še kako občutil ob našem povratku, ko sem se stegnil, kot dolg in širok. Sicer pa je označena pot proti planini Konjščica po večini povsem kopna in predstavlja zelo prijeten sprehod. Malo pred planino, ko se pot nekoliko povzpne, smo naleteli na led med skalami, postalo je nevarno, zato smo se obrnili. Morali bi imeti dereze. Želeli smo priti do planine Jezerca in se potem vrniti pod Viševnikom na Rudno polje. Na poti smo srečali divjega petelina, ki se je važno šopiril prav na sredi poti. Umaknil se je šele, ko sem mu prišel čisto blizu.
Vremenska napoved je bila zelo lepa, vreme v resnici pa precej manj. Sonce se je kazalo le zgodaj dopoldne, čez dan pa je bilo po večini oblačno, vendar pa precej toplo, kot skoraj celotna letošnja zima.
Ni komentarjev:
Objavite komentar