Še danes mnoge družine pod gospodarjevim vodstvom kropijo in pokadijo hišo, hlev, vrt in bližnja polja. Ponekod se držijo starih pravil, ki so vsakemu članu družine določala njegovo mesto ob tem družinskem obredu. Gospodinja da v lonec lopatico žerjavice, gospodar strese nanjo ščepec kadila. Gospodinja napolni skodelico še z blagoslovljeno vodo in vanjo vtakne pušpanovo ali smrekovo vejico. Vsa družina se nato ob molitvi napoti blagoslavljat domačijo. To je družinski obred, ki ga opravijo na vse tri božiče. Po blagoslovu je družina sedla k večerji, ki je na sveti večer morala biti skromna, saj je bila tudi Sveta družina tistega davnega dne, ko sta Marija in Jožef iskala kraj, kamor bi lahko položila novorojeno dete, lačna. V naših krajih so zato na sveti večer gospodinje pripravljale za večerjo različne obredne postne jedi. Večerja je bila večinoma hladna – ohlajeno kuhano sadje in stročnice. Marsikje je družina večerjala kar na klopi ob peči, saj je bila družinska miza v sveti noči božična miza, nekak hišni oltar. Po nekaterih krajih so se božične večerje veselili predvsem otroci, ki so dobili vsak po hlebček kruha. Po večerji so stekli po drva v klet in nato hitro nazaj v hišo. Najhitrejši otrok je bil vse leto najhitrejši.
Nekaj od zgoraj naštetega sem sam doživljal pred desetletji, ko sem bil še doma na kmetiji. Z nostalgijo se spominjam tistih časov. Imeli smo se lepo, čeprav smo imeli dela čez glavo in je bil vsak naš dan prežet z obveznostmi. Božič ni bil dela prost dan, imeli smo šolo in o prazniku ter o praznovanju ni bilo govora, morda le šepetanje, ki so ga učitelji morali preslišati, tisti "ta pravi" pa pokarati ali celo kaznovati. Tako imenovanih svinčenih let osebno nisem preživljal, ker sem mlajši, slišal pa sem veliko resničnih zgodb na to temo.
Zares, kako velika je bila slepota in nespamet prejšnjih oblastnikov, ki so v preprostih in poštenih ljudeh poskušali zatirati vero in izničiti starodavne običaje. Na srečo jim ni uspelo. Božič je postal državni praznik, še več, postal je veliki spektakel. Sošolka iz študija marketinga, ki je poslovodja v Kranjskem Merkatorjevem hipermarketu, mi je te dni povedala, da imajo sedaj svoj maraton. Na njega so se pripravljali že od konca poletja. In kot še dodaja, pretekli ga bodo z novim rekordom. Ni čudno, saj tudi moja denarnica doživlja rekorde.
Moj novi dom je na drugem koncu Ljubljane, že skoraj na Gorenjskem. To povem s ponosom, namreč Gorenjska me je privlačila že od nekdaj, predvsem zaradi hribov in gora. Novo okolje mi je poleg družine prineslo tudi nove obveznosti. Prejšnji Preški župnik, kanonik Zdravko Bahor me je malo "namočil" in me imenoval za farnega ključarja. Velika čast, ki je nisem zaslužil in še večja obveznost. Sedanji župnik mi mandate podaljšuje in sedaj mi teče že tretji. Po letu 2000 sem imel priložnost in dolžnost parkrat sestaviti in povedati uvod v polnočnico. Kakšna čast, boste rekli. Ampak meni so se pošteno tresle noge.
Prvi problem, kaj povedati. Prebral sem vse živo na to temo, nič mi ni bilo všeč. Spravil sem se k računalniku in dobil navdih ter nekaj spisal. Dal sem prebrati svoji sodelavki, ki je sestavek dodobra popravila in mi ga vrnila ter dodala, da naj ga preberem vsaj 20 krat, preden bo šlo zares. Ubogal sem jo in izpadlo je zelo OK. Nisem pričakoval pohval, vendar se jih je nekaj zares zgodilo.
Sestavek sem ohranil in ga prilagam v nadaljevanju, saj je vsebina še vedno aktualna.
**************************************************************************
24.december 2001
Božični sveti večer
Uvod v polnočnico
Danes ni navaden dan in ni navaden večer. Danes je BOŽIČ, ki za nas pomeni nekaj posebnega.
Božič je praznik radosti!
Božič je praznik ljubezni!
Je dan družine in noč spoštljive bližine vesoljne radosti.
To je tudi noč, ko ima sleherni izmed nas svoje želje in svoja pričakovanja.
Za nami je advent, čas notranjega očiščenja, razmišljanj o sebi, drugih in življenju nasploh. Čas, ki bo na situ leta pustil tiste dogodke, ki so posebej zaznamovali preteklih 365 dni. Je tudi čas, ko smo izbrali božično drevesce, ga okrasili in kot simbol življenja postavili na posebno mesto v svoja stanovanja. Je čas luči, ki naj bi po prastarem izročilu pomagala soncu, da zaradi dolgih noči ne bi povsem izgubilo svoje moči. Za seboj imamo čas priprav na svojevrsten obračun z lastno preteklostjo in čas načrtov za novo prihodnost.
BOŽIČ je radost.
Božič je čas, ko izginejo napetosti, ko se v dušo naseli blagodejni občutek miru, ko zaigra srce in občutimo zadovoljstvo in ko smo, preprosto rečeno, srečni. Božič je čas, ko smo neodvisni od pričakovanj, narekovanj,navodil in zahtev iz okolice.
BOŽIČ je tudi ljubezen.
Imejmo lepe misli za jutri, bodimo polni smelih idej za leto pred nami, vendar ne pozabimo, da se vse začne in konča pri ljubezni. Če ljubezni zmanjka, zmanjka energije za življenje.
Naj bo danes za nas vse praznik življenja. Naj bo naša skupna želja, da bi se po svojih domovih, v družbi svojih najbližjih, počutili ljubljene in radostne.
Božič, 2001
Zapisal: Andrej Kogoj
Božični sveti večer
Uvod v polnočnico
Danes ni navaden dan in ni navaden večer. Danes je BOŽIČ, ki za nas pomeni nekaj posebnega.
Božič je praznik radosti!
Božič je praznik ljubezni!
Je dan družine in noč spoštljive bližine vesoljne radosti.
To je tudi noč, ko ima sleherni izmed nas svoje želje in svoja pričakovanja.
Za nami je advent, čas notranjega očiščenja, razmišljanj o sebi, drugih in življenju nasploh. Čas, ki bo na situ leta pustil tiste dogodke, ki so posebej zaznamovali preteklih 365 dni. Je tudi čas, ko smo izbrali božično drevesce, ga okrasili in kot simbol življenja postavili na posebno mesto v svoja stanovanja. Je čas luči, ki naj bi po prastarem izročilu pomagala soncu, da zaradi dolgih noči ne bi povsem izgubilo svoje moči. Za seboj imamo čas priprav na svojevrsten obračun z lastno preteklostjo in čas načrtov za novo prihodnost.
BOŽIČ je radost.
Božič je čas, ko izginejo napetosti, ko se v dušo naseli blagodejni občutek miru, ko zaigra srce in občutimo zadovoljstvo in ko smo, preprosto rečeno, srečni. Božič je čas, ko smo neodvisni od pričakovanj, narekovanj,navodil in zahtev iz okolice.
BOŽIČ je tudi ljubezen.
Imejmo lepe misli za jutri, bodimo polni smelih idej za leto pred nami, vendar ne pozabimo, da se vse začne in konča pri ljubezni. Če ljubezni zmanjka, zmanjka energije za življenje.
Naj bo danes za nas vse praznik življenja. Naj bo naša skupna želja, da bi se po svojih domovih, v družbi svojih najbližjih, počutili ljubljene in radostne.
Božič, 2001
Zapisal: Andrej Kogoj
Ni komentarjev:
Objavite komentar