Skoraj ni tedna, ali bolje rečeno, skoraj ni dneva, ko v dnevnem časopisju ne zasledim notičke o na novo najdenem grobišču, ki se skoraj brez izjeme izkaže za mesto, kjer so ostanki povojnih pobojev. Naj omenim, da moj krog medijev, ki mi zaidejo v roke, ni posebno širok.
Kakšna je bila država, v kateri smo nekateri še imeli čast prebivati? Imenovali smo jo Titova Jugoslavija in vklikali smo enoglasno; "Mi smo Titovi, Tito je naš". Vsak dan novo grobišče, kjer so ostanki na desetine Slovencev in tudi drugih, ki so se tedaj znašli v tistih krajih, verjetno povsem nedolžni. Trupla so zakopana kar povprek, eden čez drugega, na čim manj dostopnih krajih. Opazni so sledovi mučenja, žic s katerimi so še žive ljudi povezali med seboj, verjetno zaradi razloga, če kateri ne bi takoj umrl, da se ne bi slučajno rešil in pričal. Prav zares, kakšna je bila Titova Jugoslavija, kjer so ljudi pobijali kot zajce in kjer trupel niso izročali svojcem??? Komunistična vladavina se je začela z terorjem, nepojemljivih razsežnosti.
Ne dolgo nazaj smo lahko na televiziji videli posnetek poboja civilistov v Srebrenici, kjer je bil izveden grozljiv zločin, tudi brez primere v moderni dobi. In srbska vlada je takoj aretirala pripadnike srbskih policijskih sil, ki so sodelovali pri masakru.
V Celju je takorekoč istočasno zgodovinar Mitja Ferenc predstavil arhivski dokument, telegram iz junija 1945, v katerem Edvard Kardelj naroča predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču naj pohitijo s čiščenjem, ker da bodo v kratkem ukinjena sodišča narodne časti in bo obenem razglašena abolicija. In slovenska reakcija? - Hipna zgroženost, nato pa plaz interpretacij, da gre zgolj za faktični podatek, o katerem se ne da z gotovostjo ničesar reči.
Zelo značilne so tudi javno objavljene Titove besede in besede akademika Josipa Vidmarja, ki govorijo o totalnem čiščenju ter tudi napoved pisatelja Toneta Seliškarja, ki pravi, da bodo premagani vsi pomisleki, ki bi nas (revolucionarno oblast) ovirali pri izvajanju maščevalnega poslanstva.
Za odnos do lastne zgodovine po mojem ni ključen razplet ovadbe zoper Mitjo Ribičiča. Naj sodni proces teče svojo pot, tu gre za vprašanje slovenske mentalitete. Tistega nedvoumnega reza, ki bi izrekel: politični voditelji: Tito, Kardelj in Kidrič so vodili zločinski režim. To, da so bili v posameznih lastnostih lahko tudi simpatični gospodje, ne more omajati njihove odgovornosti za grozodejstva, ki so bila pod njihovim režimom storjena. General Mladić je branil ozemeljske interese velike Srbije, pa je danes na listi vojnih zločincev številka 1.
Ni komentarjev:
Objavite komentar