Petek, 20. oktober 2006
Jesen se je prav zares pokazala v pravi luči. Današnji petek je zelo turoben, deževen, temačen in nasploh zoprn dan. Povrhu vsega je Ljubljana povsem zabita z jeklenimi konjički, katerih vozniki bi radi kar najhitreje zbežali prometnemu kaosu. Ob tem se spomnim na županske kandidate, ki skoraj takoj obljubljajo rešitev prometnih zagat v slovenskem glavnem mestu. Po njihovih besedah bomo skoraj takoj imeli tramvaj, notranjo obvoznico, zastonjske parkirne hiše, nov stadion in še mnogo drugih stvari. Spomnim se volitev izpred štirih let, obljube so skoraj identične, kaj se je zares zgodilo, pa tako vemo.
No, tokrat imajo Ljubljančani kandidata, ki svoje obljube podkrepi z konkretnimi podatki in ne razmetava zgolj z predvolilnimi floskulami, ki so se v dosedanjih volitvah kot take pokazale zelo kmalu. Mene čakajo nedeljske volitve v Medvodah, kjer kaže na premočno zmago dosedanjega župana, ki je, roko na srce, najmanj slab med vsemi kandidati. Sam ga na dosedanjih treh volitvah še nisem volil. Kako se bom odločil letos, še ne vem. Zelo malo sem spremljal predvolilno dogajanje, me bolj malo zanima. Kolikor pa sem, pa vidim, da se ostali kandidati (izjema je kandidatka) trudijo kazati s prstom na tisto, kar je dosedanji župan storil narobe in česar ni storil. Po mojem mnenju povsem napačna volilna strategija. Žagar bo pokasiral še tiste glasove, ki jih v prejšnjih volitvah ni (škoda).
Ravnokar prehojeni teden je bil precej naporen. Bil sem malo doma, v glavnem sem doma le spal. Preživel sem dva dni v Portorožu. Čeprav precej duhamorna, pa izredno lepa. Martinčkanja ob obali in ob steklenici piva, se zares težko naveličaš. Opazil sem tudi kopalca v morju.
Uspelo nam je tudi z mahom. V sredo smo se odpravili z kombijem, ki so ga posodili pri Mrakovih v Studenčicah, Jarčev Jože, Štefan Zavašnik, Andrej Jemec in moja malenkost v Bohinj do Savice. Imeli smo srečo z vremenom in lokacijo. Mah je bil povsem suh in tanek. Nabiranje je bilo enostavno in hitro.
Na koncu smo se vsedli v gostilni pri Savici, kjer smo nazdravili za moj rojstni dan, ki sem ga imel ravno ta dan. Na poti domov smo preklopili na Radio Ognjišče in ker je bila ravno tista ura, ko čestitajo PRO-jevcem, sem lahko slišal tudi svoje ime.
Hitro smo opravili z letno inventuro, tokrat v enem dnevu, kar se je zgodilo prvič v moji DZS-jevi karieri. Delali smo sicer skoraj do osmih zvečer, ampak bilo je prešteto vse. Danes so opravljali le kontrolo in popravili napake, ki smo jih zagrešili pri štetju.
Fotka kaže moj "kot", kjer se rad nahajam. Dnevi se bodo skrajšali in odhajali ter prihajali bomo ponoči, moj kotiček bo spet bolj uporabljen. Upam, da bom lahko naredil kaj koristnega. Diplomo moram dokončati. Sedaj pa zares ne smem več odlašati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar