Lepo nedeljsko dopoldne se je obetalo. Upal sem, da ne bo prevroče. Takoj po maši sem se odpeljal na Katarino in jo mahnil po že mnogokrat prehojeni poti proti Grmadi. Katarina je v poletnih mesecih manj obljudena z dnevnimi gosti. Razlog je v vročini. Namreč temperature so podobne, kot v dolini in "gorskega" hladu ni mogoče pričakovati. Na področjih, kjer ni sence dreves, zna biti še kako vroče.
Po poti sem srečal le nekaj pohodnikov, spomladi in jeseni se proti Grmadi valijo cele kolone. Bil sem dobro razpoložen in sem precej hitro prikrevsal na vrh Grmade, kjer je prijazno pihljalo. Na vrhu je bil le še en obiskovalec. Tudi v vpisni knjigi je bilo le nekaj vpisov. Širnih razgledov nisem bil deležen, Julijci so bili že v oblakih. Vremenarji so napovedali poslabšanje vemena za prve dni prihajajočega novega tedna. Spustil sem se do Kmetije odprtih vrat na Gontah, kjer je bil poleg mene le še en gost. Enega kozla sem si privoščil. In ko sem sedel v prijetni senci, sem opazoval njive in travnike pred kmetijo. Krompir v dolini že kopljemo, tu pa je ravno začel cveteti. Fižol se je tudi ravno začel navijati na prekle. Trave so že precej visoke in v nekaj dneh jih bo treba pokositi. Vlage ne manjka, temperature pa so tudi zadosti visoke za hitro rast. Prijazen vetrič je povzročil, da so trave izgledale, kot valovi, ki spreminjajo barvo. Tudi njiva s krompirjem je izgledala, kot majhno morje. Spomnil sem se svojih mladih dni, ko sem na vprašanje, kam grem na morje med počitnicami, malo jezno odvrnil, da v krompir.
Razmišljal sem, ali naj grem še na Tošč, vendar sem raje še malo posedel in užival ob srkanju hladnega piva. Pomislil sem na veliko tragedijo, ki se je pripetila pred dnevi na Savi, ki je odnesla 13 življenj. Upam, da njihovi nespameti ni botroval alkohol.
Ni komentarjev:
Objavite komentar