Spet se je zgodila Pokljuka. Tokrat ne samo kot enodnevni dogodek, ampak kot podaljšan vikend. Dogajati se je začelo že v četrtek in se za mene končalo v soboto popoldne. Športno društvo ŠRC Preska Medvode je bilo ob sodelovanju Smučarske zveze organizator tekem v sučarskih tekih za kontinentalni pokal, ki so bile prvotno planirane na Bonovcu v Medvodah. Ker nas je sneg že drugo zimo zapored razočaral, smo vsa tekmovanja prisiljeni prestaviti na druga prizorišča. Bonovc je bil letos pod snegom le nekaj ur. Brez zasneževanja so tovrstne prireditve v bodoče pod velikim vprašajem.
Preteklo leto smo za podobno prireditev izbrali poligon v Planici, v neposredni bližini skakalnic. Priznati moram, da se mi je Pokljuka neprimerno bolj dopadla. Na Pokljuki se počutim izredno dobro, verjetno zaradi čudovite narave, svežega zraka in predvsem zaradi s soncem ozaljšanih dni.
Organizacija tekem za kontinentalni pokal ni mačji kašelj. Priprave so potekale že od konca februarja, operativni del pa se je začel že preteklo sredo, ko smo pripravili kamion z vso potrebno opremo. Kamion je opremo dostavil na Rudno polje poleg vojašnice, kjer smo pripravili prizorišče za dvodnevna tekmovanja. Brez prostovoljcev ne gre. Najbolj zagreti smo opravljali pripravljalna dela že v četrtek, nadaljevali v petek ter dokončali v soboto že navsezgodaj.
Progo, kakor tudi ostala področja na Rudnem polju sem prehodil večkrat, z namenom,da sem bil na tekočem z tekmovalnim razmeram. Krog je bil dolg 3 kilometre in 300 metrov, z mnogimi vzponi in spusti. Zares razgibana proga, ki od tekmovalca zahteva veliko volje in predvsem energije. Prizorišče v sobotnem jutru je bilo kot v panju. Skoraj 150 tekačev in serviserjev preizkuša svoje smuči in sposobnosti na tekaških progah. Tudi sam se sprehodim po progah, in si še zadnjič ogledam tekaški poligon. Debelina snežne odeje je med 30 in 40 centimetrov. Proga je fantastično urejena. Temperatura preko noči je bila pod ničlo, zgornja plast je pomrznila in ko hodim, mi prijetno škripa pod nogami. Poizkusil sem hoditi po snegu izven prog, toda tam je sneg premehak in otežuje hojo. Moja funkcija med tekmo je bila na ciljnem prostoru. Tam se narekoval številke tekmovalcev zapisnikarju po vrsti, kakor so prihajali v cilj. Moral sem biti pozoren v primerih, ko sta bila dva tekmovalca zelo blizu skupaj. Vendar ni bilo večjih težav. Izmed bolj znanih tekmovalk, je bila nemka Manuela Henkel, ki je že tekmovala na večjih tekmovanjih in tam osvajala kolajne. Na sobotni tekmi je v svoji kategoriji pometla z konkurenco.
Po koncu tekmovanja smo poželi priznanja od Smučarske zveze in od tehničnega delegata FIS, ki je budno spremljal tekmovalne razmere. Snega je bilo dovolj, tudi vremenske razmere so bile ugodne, pripravljalna ekipa izredna, kar vse skupaj pomeni, da je vse izpadlo OK.
Naj dodam, da me je svež gorski zrak povsem pozdravil in prerodil, namreč še nekaj dni prej sem ležal v postelji zaradi virusne pljučnice, ki sem jo staknil nekje spotoma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar