petek, 16. marec 2007

Pokljuka



Preteklo soboto in nedeljo sem se skupaj z Irenco in Rokom mudil na Pokljuki. V soboto se je Rok pripravljal na nedeljsko tekmo v klasični tehniki smučarskega teka. Izredno lepo vreme me je nagnalo na plano in skupaj smo preživeli prekrasen vikend na Rudnem polju v bližini vojašnice, kjer je kar mrgolelo mladeži, ki se je predvsem trudila z smučarskim tekom. Bili so z vseh koncev Slovenije. V soboto sem naštel preko 30 avtobusov, ki so zasedli vse parkirne prostore. Vojske ta dan verjetno ni bilo tam, pa saj jih tudi ni treba.


Rok je bil s svojo druščino, ki jo je skrbno nadzorovala prelepa učiteljica smučarskega teka gospodična Ines Hižar. Sobotni trening je bil tek po Pokljuških gozdovih. Pohvalili so se z desetko, to pomeni, da so pretekli 10 kilometrov. Kar dobro za Rokca, ki do letošnje zime še ni stal na tekaških smučkah. Z Irenco sva se sprehodila proti Viševniku, ki ima v svoje vznožju idilično smučišče, kjer so naprave sicer delovale, smučarjev pa je bilo ravno za vzorec. Morda je slabost tega smučišča, da se je potrebno do njega kar sprehoditi. Z Irenco sva nadaljevala potep proti poti na Triglav. Sneg je bi še dovolj trd, da se ni vdiralo. Sonce je pošiljalo svoje tople žarke skozi Pokljuške gozdove, ki so sedaj menda spet v lasti Ljubljanske metropolije. Sem precej reden obiskovalec Pokljuških predelov in lahko rečem, da so bili dosedanji skrbniki teh območij zelo dobri in želja je, da bo tako tudi v prihodnje pa naj bo upravljalec kdorkoli.


Če si že na Pokljuki, se skoraj moraš ustaviti pri "Jurčku", kjer prijazna gospodična za šankom rada poteši hribovsko žejo in če imaš srečo lahko kuhanga vinčka použiješ na prijetno toplem zimskem sončku.


Nedelja je minila v znamenju tekme. Na Rudnem polju smo bili že zelo zgodaj. Trener "Svole" je moral še namazati smučke, da bi se njegovi varovanci kar najbolje odrezali. Tekmovalcev je bilo preko 100. Rok je dobil številko 43 in kar dobro se je poganjal v klance, sicer pristal bolj na repu razpredelnice, pa vendar njegov tek je vreden pohvale. Predvsem trud in volja, ki jo kaže. Moja želja je, da bi mu volja ostala še v prihodnjih letih.

Ni komentarjev: