Smeh je terapija brez stranskih učinkov

Turoben dan je danes. Tudi zadnjih nekaj dni je bilo podobnih in če pogledam napoved za naprej, ugotavljam, da ne bo nič boljše. Slabo kaže tudi za smučarje, ki ne obiskujemo dragih visokogorskih smučišč. Danes sem od dežurnega sinoptika slišal, da naj bi bila zima precej bolj mila, kot lanska in kar se snega v nižinah tiče, zelo slabo radodarna. To pomeni manj problemov za voznike, in ker sem sam veliko na cesti, sem tozadevno lahko zadovoljen. Drugače pa zelo veliko po medijih poslušam, da vreme, kakršno smo mu priča, obremenilno vpliva na razpoloženje ljudi.

Nekje sem prebral: ''Vsak mora vreme nositi s seboj!'', kar naj bi pomenilo, naj ne bo slabe volje zaradi vremena. Sicer pa je vsako vreme po svoje dobro. Nekatere osreči dež, nekatere osreči sončen, jasen dan, vendar naj bo nasmeh na obrazu vsak dan. Pa še rima se.

Sicer smo pa zadnje čase bili priča "nizke oblačnosti". To pomeni, da je malo više, nad kotlinami verjetno sonce. In kaj je potrebno storiti? Pot pod noge in v višave, recimo na Pokljuko. Od tam je pa možnosti za sprehode zelo veliko. Nizka oblačnost je prav pogoj za idealen zimski dan. Umirjena čistoča prekrije hrup iz dolin. Razlika med biti v megleni dolini in na sončnem hribu se potencira. Veselje, če ne že kar občutek sreče, raste z vsakim korakom, ko se oblačnost trga. Kot bi se vsa negativnost držala oblakov in ne bila zmožna pogledati soncu v oči. Prehod iz megle na sonce je prav očiščujoč. Smeh nam kar sam sili na obraz, le prepustiti se moramo.

Herman Hesse je v svojem "Stepnem volku" napisal, da se moramo naučiti smejati. Da bomo dosegli višji humor, je potrebno sebe jemati manj resno. In če nam uspe, je potem vreme drugotnega pomena.

Smeh je terapija brez stranskih učinkov. Naučimo se zavestno smejati! Tako se bomo veselili vsake minute dneva in se laže spopadali s težavami. Smeh je bolj nalezljiv od vsakega nahoda. Kot virus se je najprej pričel širiti v Indiji. Tam se vsako jutro na tisoče Ijudi zbere na trgih, kjer se hihitajo, krohotajo, pihajo, rezgetajo in nasmejejo do solz. Tudi čez lužo in v Avstraliji je že ponekod prisotna smejalna mrzlica, ustanovljenih je že mnogo smejalnih klubov, seveda pa tudi Evropa ne želi zaostajati. V petdesetih letih so se Ijudje smejali trikrat več kot danes, ko poprečen Evropejec le šest minut dnevno uporablja mišice ličnic, ki potegnejo kotičke ustnic v nasmeh.

Študije potrjujejo, da smejanje zmanjšuje posledice stresa, krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak in bolečinski prag. Kdor se zavestno in načrtno smeje, vnaša v življenje vedrino in veselje. Tako ustvari dobro razpoloženje, ki vodi v izdatno in prisrčno smejanje, to pa ustvarja dobro voljo. Človek, ki se zavestno odloči, da se bo od srca smejal, požene pozitivni tokokrog v organizmu, pravijo gelotologi, raziskovalci smeha. Tak učinek je mogoče doseči tudi brez strokovnih terapij, z zavestnim ali refleksnim smejanjem. Torej le na plano s svojim smejanjem.